2. julij 2019
V soboto, 22. junija 2019, so v Kulturnem domu v Kropi na Gorenjskem pripravili večer komorne glasbe. Komorne zasedbe, kot so godalni trii in kvarteti, niso nobena redkost glasbenih odrov. Tokrat pa nas je pozitivno presenetila redkejša zasedba dveh violin, dveh viol in dveh violončel. Godalni sekstet, ki sodeluje z društvom Nauportus viva (društvo za kulturo in kvaliteto življenja), sestavljajo: Ana Dolžan (violina), Vid Sajovic (violina), Nejc Mikolič (viola), Anuša Plesničar (viola), Sebastian Bertoncelj (violončelo) in Izak Hudnik (violončelo). Mladi glasbeniki, ki so na slovenskem in tujem trgu glasbe že dodobra znani in priznani, so s svojo ljubeznijo do glasbe in idejo – približati klasično glasbo vsakomur – izredno premišljeno odbrali dva osrednja skladatelja s konca 19. stoletja. Na programu sta bila precej redko slišana Brahmsov drugi in Dvořákov edini godalni sekstet. Oba skladatelja tako intimno navezana na ljudskost in njeno sposobnostjo vpenjanja v klasično glasbo, sta bila kot nalašč primerna za ta nekoliko odročen kraj, kjer na žalost le poredkoma zaslišijo zvoke umetne glasbe. Čista narodna ljudskost je po slušnem izročilu vsakemu poslušalcu nekoliko bližje od katerekoli druge umetne glasbe. In prav ta ideja je vihrala v mislih organizatorjev; kako takšno umetnost in glasbo približati tudi tistim, ki so zanjo vsakokrat nekoliko prikrajšani. Da se vse lepe umetnosti ne bi odvijale vedno zgolj znotraj velikih glasbenih šol ali koncertnih dvoran večjih prestolnic, bi se na tem mestu mogoče lahko sklicevali na pregovor: “Če ne pride Mohamed h gori, pa bo prišla gora k Mohamedu“. Zato se je na obrazih obiskovalcev večera že ob prihodu v dvorano izražalo neko navdušenje in iskreno zanimanje za dogodek. Marsikateri večji koncerti se ne morejo ponašati s tako globoko spoštljivo publiko, kot je bila le ta v Kropi; vse od lepo urejenih poslušalcev, do izredne prijaznosti in iskrenega aplavza je le nekaj dobrih lastnosti, ki žal marsikje počasi bledijo in izgubljajo svoj pomen. Pozitivno preprosta publika je dala nastopajočim dodatno vzpodbudo za sproščeno igranje in sočasno uživanje ob zvokih izpod njihovih rok – inštrumentov.
Sprva je sekstet odigral Brahmsovo delo, kjer se jasno sliši skladateljev notranji preplet med starim klasicizmom in napredni, inovativni romantiki. S prevzemanjem ljudskih melodij je v nemškem narodu močno vzpodbujal nacionalno zavest; poleg tega pa je s svojo bogato kompozicijsko širino izrecno vplival na smernice druge dunajske šole. Podobno kot Brahms je na svoj narod vplival tudi Dvořák, ki je pri oblikovanju češke glasbe uspešno združil ljudske melodije in tradicijo simfonizma. Slednji je stavke seksteta poimenoval po čeških ljudskih plesih (dumka in furiant). Vendar je od njih, za razliko od Brahmsa, prevzel le ritem in ne melodij.
Zasedba vseh šestih godalcev se je ob impozantnem aplavzu, ki je napolnil tudi tisto prazno polovico dvorane, na oder vrnila kar trikrat. Zato naj s svojim širjenjem lepih umetnosti še naprej ohranjajo vodilo društva Nauportus viva, ki opravlja res bogat doprinos k slovenski kulturni.
Ivana Čemažar
