17. marec 2019
Glasbena olimpijada je praznik. Ne samo zato, ker se tekmovanje začne z olimpijsko himno, ampak predvsem zato, ker se na ta dan srečajo mladi nadarjeni glasbeniki iz vse Slovenije in pokažejo svoje široko glasbeno znanje. In tudi zato, kot je v nagovoru mladim umetnikom povedal skladatelj Nenad Firšt, ker je vsako rojstvo novega glasbenega dela – praznik. Tekmovanje Slovenska glasbena olimpijada je sedem let zapored potekalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki je bila, poleg Glasbene mladine Slovenije, organizatorica tega dogodka. Letos (in prepričani smo tudi v prihodnje) pa se je obema organizacijama pridružil še tretji partner – Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, ki je gostil letošnje tekmovanje.
Ko slišimo besedno zvezo »glasbeno tekmovanje«, po navadi najprej pomislimo na tekmovanja za inštrumentaliste, pevce oz. komorne skupine. Na takšna tekmovanja se učenci pripravljajo v okviru glasbene šole oz. pod mentorstvom profesorja inštrumenta. Glasbene olimpijade pa se udeležujejo glasbeno nadarjeni osnovnošolci, učenci zadnje triade OŠ. Učenci se vzporedno lahko izobražujejo v glasbenih šolah, vendar je glasbena olimpijada tekmovanje, ki zapoveduje, da učence mentorira šolski učitelj glasbene umetnosti.
Tekmovalci in mentorji vam bodo povedali, da glasbena olimpijada od tekmovalcev zahteva poglobljeno ustvarjalno delo – ne gre zgolj za obvladanje dveh ali treh skladb, ki jih običajna glasbena tekmovanja predpisujejo, ampak se je treba dobro pripraviti še na druge discipline. Že ob začetku šolskega leta učitelji glasbene umetnosti v osnovnih šolah učence povabijo k sodelovanju, saj je delo treba začeti čim prej.
Ena od glavnih disciplin slovenske glasbene olimpijade je namreč ustvarjanje avtorske skladbe, in kot zna povedati vsak skladatelj, si je za kakovostno umetniško kompozicijo treba vzeti čas. Tako mladi več mesecev ob pomoči učiteljev mentorjev pišejo novo avtorsko delo, ki h končni oceni tekmovanja prinese pomembno število točk. Prav tako je treba pred tekmovanjem razvijati pevske sposobnosti tekmovalcev, poglobljeno obnoviti teoretično znanje o glasbi ter naštudirati zahtevano gradivo (vnaprej določene članke iz revije Glasna).
Čeprav so nedeljska jutra rada nekoliko zaspana, je 10. marca letos glasba odmevala že zgodaj … Po himni »Glasba, naša si radost«, s katero že tradicionalno začenjamo Slovensko glasbeno olimpijado, sta udeležence nagovorili dr. Branka Rotar Pance, predstojnica oddelka za Glasbeno pedagogiko na ljubljanski glasbeni akademiji in koordinatorica olimpijade, ter prof. Polona Češarek, v. d. ravnateljice ljubljanskega konservatorija.
Tekmovalce je najprej čakal pisni test, za katerega vprašanja skrbno pripravijo profesorji glasbene pedagogike ljubljanske akademije. V prvem delu pisnega preizkusa udeleženci poslušajo glasbene posnetke in odgovarjajo na povezana vprašanja, poleg tega pa test preverja tudi znanje glasbene teorije, zgodovine in temeljev oblikoslovja.
Po opravljenem pisnem testu se mladi preizkusili v branju ritmičnih in melodičnih a-vista primerov (točnost izvedbe sta ocenjevali dr. Katarina Zadnik in dr. Branka Rotar Pance), nato pa nastopili še z izbrano ljudsko ali umetno pesmijo in predstavili svoje interpretativne sposobnosti. Tekmovalci v tem delu odpojejo skladbo, ki si jo izberejo popolnoma sami – kot pravita žirantki, profesorici Tatjana Vasle ter Bernarda Rakar, je pomembno, da si mladi pevci izberejo takšno skladbo, ki jim »najbolj sede« in skozi katero lahko najbolje prikažejo svoj pevski izraz. Zadnji del tekmovanja je za udeležence najbolj vznemirljiv – v tem delu tekmovanje postane javno, v dvorani Lucijana Marije Škerjanca so se učiteljem in učencem pridružili še obiskovalci. Tudi letos so udeleženci pripravili zelo raznovrstne in izvirne skladbe, na odru se je predstavilo 58 udeležencev, kolikor je bilo letošnjih udeležencev tekmovanja.
Seštevek vseh etap je prinesel končne rezultate. Za zlato priznanje je bilo treba doseči najmanj 85 točk, letos je to najžlahtnejše priznanje osvojilo kar 16 tekmovalcev: Ema Emilija Kvas, Aja Hrovat, Meta Malavašič, Jure Pavlič, Neža Hochkraut, Hana Oblak, Iva Režek, Neža Musil, Maja Tomić, Tevž Kupljenik, Toni Lah, Frančišek Križ, Tjaša Mavsar, Neža Adam, David Sabo in Iza Štih. Iza, ki prihaja iz OŠ Polzela (mentorica Mija Novak), je med vsemi prejela najvišje število točk (95,3). Žirija je podelila tudi tri posebne nagrade: Tatjana Vasle, profesorica petja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je podelila posebni nagradi za odličen pevski nastop, prejela sta jo Iva Režek (OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, mentorica Nataša Kocjančič) za interpretacijo skladbe Zbudi se ter Aleksander Zore (OŠ Mokronog, mentorica Jelka Gregorčič Pintar) za pesem Maček v žaklju.
Nenad Firšt, predsednik Društva slovenskih skladateljev in generalni sekretar Glasbene mladine, je v imenu skladateljske žirije, ki sta jo sestavljala še skladatelja Jaka Pucihar in David Veber, podelil posebno nagrado za najboljšo avtorsko skladbo. Prejel jo je David Sabo mentor Miha Kavaš, OŠ Beltinci) za skladbo The Fourth Day za harmoniko solo.
Uroš Mijošek
