(iz tiskane izdaje, 28. september 2026)
Maja Korošec, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok, predstavlja glasbeni projekt, ki ga je izvedla v vrtcu Tezno Maribor v kombinirani skupini otrok, starih od tri do pet let, in je potekal približno pol leta.
Izhodišča projekta – pomembna vloga glasbe v predšolskem obdobju
Otroci so skozi igro, raziskovanje, gibanje, glasbeno ustvarjanje in izdelavo lastnih zvočil spoznavali Carla Orffa, Orff-Schulwerk ter različna glasbila. Pri delu sem povezovala Orffov pristop, elemente formativnega spremljanja in aktivno vključenost otrok. Poseben poudarek sem namenila učenju otrok od otrok, vključevanju tujejezičnih otrok in spodbujanju otrok z višjimi potenciali.
Iz naravnega in odpadnega materiala so otroci po lastnih idejah in skicah izdelali zvočila ter jih uporabljali pri petju, ritmični spremljavi in improvizaciji. Med celotnim procesom sem spremljala njihov napredek in zbirala različne dokaze o učenju. Projekt je pomembno prispeval k razvoju ustvarjalnosti, samostojnosti, sodelovanja, sporazumevanja ter socialno-emocionalnih zmožnosti otrok. Izhodišče projekta je bilo moje prepričanje, da ima glasba v predšolskem obdobju pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka. Pri načrtovanju sem izhajala iz pristopa Carla Orffa, ki otroka postavlja v aktivno vlogo glasbenega raziskovalca in ustvarjalca. Zato sem dejavnosti zasnovala tako, da so otroci glasbo spoznavali skozi petje, poslušanje, gibanje, igranje, raziskovanje in lastno ustvarjanje. Pri tem sem sledila področju umetnosti – glasbi in poudarkom Kurikuluma za vrtce, predvsem igri, aktivni participaciji, raziskovanju, ustvarjalnosti ter spremljanju otrokovega procesa učenja.
Teoretična izhodišča – Orffov zvočni svet
Pri izvedbi projekta sem izhajala iz Orffovega pristopa, ki povezuje glasbo, govor, gibanje, ples, ritem in improvizacijo. Otrokom sem želela omogočiti predvsem neposredno glasbeno izkušnjo, zato so glasbo raziskovali z igranjem, petjem, ritmičnimi in gibalnimi igrami, plesno improvizacijo ter spoznavanjem različnih glasbil. Pomemben del projekta je bila tudi izdelava lastnih zvočil, pri kateri so otroci svoje zamisli prenesli v konkreten izdelek in ga nato uporabili pri skupnem muziciranju. Uporabljala sem tudi elemente formativnega spremljanja. Otroke sem spremljala skozi celoten proces in bila pozorna na njihova vprašanja, ideje, izjave, skice, izdelke, načine reševanja problemov in sodelovanje. Na podlagi njihovega odzivanja sem dejavnosti sproti prilagajala in nadgrajevala. Tako niso bili pomembni le končni izdelki, temveč predvsem postopek otrokovega raziskovanja.
Od spoznavanja Orffa do raziskovanja glasbil
Z otroki v oddelku smo po metodi VŽN (Učna strategija, ki pomeni vem, želim izvedeti, naučil sem se.) skupaj raziskovali, kdo je bil Carl Orff, kje je živel, s čim se je ukvarjal, kaj je Orff-Schulwerk in zakaj nekatera glasbila imenujemo Orffova glasbila. Pri raziskovanju sem izhajala iz njihovega predznanja, ki so ga otroci povezovali z novimi spoznanji. Raziskovanje smo nadgradili z glasbeno in plesno improvizacijo po načelih Orff-Schulwerka. Ker je projekt potekal v zimskem obdobju, so otroci svoj ples poimenovali »Snežinke« in ga kasneje predstavili tudi staršem.
Glasbila smo spoznavali predvsem prek igre. Otroci so jih najprej poimenovali s pomočjo igre spomin, pri kateri so sami narisali kartice ob uporabi literature. Igra je omogočala medsebojno učenje otrok z različnimi ravnmi predznanja. Sledila je namizna igra v obliki »kače«. Otroci so na majhne formate narisali različna Orffova glasbila, jih razporedili na igralno pot, sami oblikovali pravila ter določili cilj in posebne izzive. Ko je igralec prišel na polje z glasbilom, ga je moral poimenovati; na določenih poljih je moral zaigrati ritem ali zapeti pesem. Igra je spodbujala sodelovanje in hkrati omogočala spremljanje napredka pri poimenovanju Orffovih glasbil. Nadaljevali smo s pantomimo Orffovih glasbil, prepoznavanjem glasbila po sluhu za ponjavo in prepoznavanjem po tipanju. Pri tujejezičnih otrocih so bile na voljo slikovne kartice, da so lahko glasbilo pokazali tudi takrat, ko ga še niso znali poimenovati. Postopoma so tudi ti otroci napredovali pri uporabi slovenskega besedišča. Predhodno smo glasbila razvrščali glede na material: les, kovina ter les in kovina. Tako so otroci povezovali obliko, material, način igranja in zvok.
Od vprašanja do izdelave zvočila
Pomemben preobrat je predstavljalo vprašanje otroka z višjim potencialom: »Kako so pa glasbila izdelana?« Otrok z višjim potencialom na področju glasbe kaže izrazitejšo glasbeno občutljivost, hitro usvaja glasbene vsebine ter samostojno in ustvarjalno uporablja ritem, melodijo, glas in glasbila. Vprašanje otroka je postalo izhodišče za novo raziskovanje. S pomočjo staršev smo zbirali odpadni in naravni material: kovinske palice, tulce različnih velikosti, papir, karton, veje, kamne, pesek ter plastične lončke različnih velikosti.
Izdelava je potekala postopoma: najprej /…/
