19. marec 2019
Začetek letošnje pomladi v slovenski kulturni prostor prinaša nov dogodek, ki v zasnovi spominja na priljubljena (glasbena) tekmovanja, kot je prihajajoča Evrovizija, obenem pa se opira na bogato tradicijo samospeva v klasični glasbi, ki mu v svoji najbolj pristni podobi lahko prisluhnemo v delih Schuberta, Schumanna, Mahlerja, Wolfa … Bogastvo jezika, ki ga prepoznajo pesniki in skladatelji, se poslušalcu lahko razkriva prav v tej plemeniti zvenski navezi vokala in klavirja. In ravno temu je tekmovanje namenjeno – spodbujanju umetnikov, da prepoznajo bogastvo slovenskega jezika in ga vsak na svoj način položijo v ušesa poslušalcem. O dogodku, ki bo 26. marca v Viteški dvorani Križank, smo na kratko spregovorili z glavno pobudnico in organizatorko tekmovanja, sopranistko Thereso Plut, ter za mnenje vprašali tudi skladateljico Nino Šenk, ki bo pri izvedbi dogodka sodelovala kot moderatorka.
songSLAM se zdi kot nekaj povsem novega na slovenskem kulturnem prizorišču. Za kakšen projekt gre, kje se je sicer pojavil in od kod ideja, da bi ga izpeljali tudi v Sloveniji?
songSLAM je dogodek, na katerem lahko poslušalec prisluhne izvirnim novim samospevom in na koncu glasuje za svoja favorita. Izhaja iz tradicije »poetry SLAM« (imamo ga tudi v Sloveniji: SiSLAM), pri katerem se pesniki predstavijo in občinstvo odloča. Prvi songSLAM sta leta 2015 v nekem baru v New Yorku organizirali zmagovalki Mednarodnega pevskega tekmovanja Wigmore Hall International Song Competition Martha Guth in Erika Switzer. Že prvič je bil dogodek velika uspešnica, zato se vsako leto tudi ponovi, letos kar v sedmih mestih po svetu. Samospev je velik del mojega umetniškega delovanja. Zadnja leta se še bolj intenzivno ukvarjam s to zvrstjo glasbe in odkrivam vedno nove poti. Slednjo mi je prekrižal tudi songSLAM, zato ideja o prireditvi spevSLAM-a tudi v Sloveniji.
Kdo se lahko na tekmovanje prijavi in kako poteka izbira najboljših prijavljenih?
Na tekmovanje se lahko prijavijo skupine skladatelj-pevec-pianist. Možnosti je veliko, lahko je tudi pianist-skladatelj ali pevka skladateljica. Vsaka ekipa se prijavlja na tekmovalna mesta po principu »kdor prej pride, prej melje«. Na dogodku bomo prisluhnili desetim novim samospevom. Na koncu pa bodo poslušalci z glasovnico glasovali za svoja favorita.
Kakšen je bil odziv za sodelovanje pri tokratnem, prvem tekmovanju?
Zanimanje je bilo veliko, prav tako je bilo veliko skeptikov, zato do zadnjega nismo vedeli, ali bo prijav dovolj ali ne. V torek, 29. januarja, smo ob 18. uri odprli možnost prijave na naši spletni strani. Tekmovalna mesta smo napolnili v le pol ure, kar je neverjetno. Res sem vesela, da je bilo zanimanje v takšni meri. Veselim se novih skladb!
Kdo vse sodeluje pri organizaciji?
Pod idejno vodjo in organizatorko se podpišem jaz. Soorganizator je Zavod PerArtem, katerega umetniški vodja je pianist Nejc Lavrenčič, tu je tudi naša zlata »deklica za vse« Tjaša Primc, brez katere bi težko izpeljali projekt. Smo majhna, ampak zagreta ekipa, ki si želi razbijati predsodke o novi glasbi, ponuditi mladim ali manj znanim skladateljem in izvajalcem možnost, da se predstavijo. Predvsem pa imamo željo podpirati slovenske samospeve ter spodbujati dialog med skladatelji in izvajalci in na koncu tudi s poslušalci. Ceniti moramo slovensko glasbo in čudovit slovenski jezik.
Kaj ponujate sodelujočim in nagrajencem?
Poleg denarnih nagrad bodo prve tri skupine prejele edicije in zgoščenke Ars Slovenica po njihovi izbiri. To nagrado podeljuje Društvo slovenskih skladateljev. Glasbena matica bo izbrala interprete, ki bodo imeli možnost nastopa v okviru njihovega koncertnega abonmaja. KUD PerArtem pa bo zagotovil ponovitev izbranih novitet spevSLAM-a v sklopu koncertnega cikla Glas iz davnine v Ljubljani in Mariboru. Skladbe bomo tudi natisnili in jih bo mogoče kupiti po dogodku. Če pa bo kakšen izmed sodelujočih skladateljev perspektiven, bo dobil še naročilo dodatnih 2–3 pesmi, ki jih bo izvajal Zavod PerArtem v njihovem abonmaju 2019/2020.
Navadno pri takih dogodkih večinski delež odločitve o najboljših sodelujočih predstavlja strokovna žirija. V čem vidite prednost, da o najboljših skladbah in izvedbah odloča le občinstvo?
To, da odloča občinstvo, je zabavni del dogodka. Sicer pa mislim, da je prav, da kdaj prisluhnemo, kaj meni širše občinstvo, in da mu damo možnost izraziti željo, kaj jim je všeč in kaj ne. V bistvu ni pomembno, kdo zmaga, ker je seveda možno, da bo nagrajena tista ekipa, ki bo imela največ navijačev v občinstvu, ne bo pa nujno imela najboljše skladbe na tem večeru. Pomembno je, da bodo poslušalcem predstavljene novitete – slovenske novitete. Na dogodku bomo sproščeno, ob kozarcu vina ali soka, ob vodenju naše mlade in perspektivne skladateljice Nine Šenk, prisluhnili glasbi, o kateri se bomo pogovarjali še dolgo v večer. Morda bo prav tak dogodek privabil nekoga, ki sicer ne bi nikoli šel na koncert sodobne glasbe. Tudi to je nekaj.
Kakšen prispevek bo po vašem mnenju imelo tekmovanje za slovenski, pa tudi za mednarodni kulturni prostor?
Upam, da bomo s tem opozorili na deficitaren položaj slovenskih samospevov pri nas in s tem spodbudili skladatelje za nova dela. Imamo prečudovit knjižni jezik, za katerega je škoda, da ni še več del uglasbenih. Želim si, da bo na večeru spevSLAM odkritih kar nekaj novih del ali skladateljev, katerih dela bomo lahko slovenski pevci vključili v svoje recitale doma in po svetu.
Aleksandra Gartnar
Nina Šenk o sodelovanju pri dogodku in njegovem pomenu za slovenski kulturni prostor:
»Odzvala sem se na povabilo Therese Plut, ki me je seznanila s projekti, ki že potekajo v tujini, ter izrazila željo, da bi aktivno sodelovala pri postavljanju tekmovanja v Sloveniji. Menim, da lahko zaradi svežega koncepta ter aktivnega vključevanja občinstva pripomore k približevanju klasične glasbe javnosti. Prvo tekmovanje bo zagotovo neke vrste preizkus tako za organizatorje kot tudi za izvajalce. Prepričana sem, da bo občinstvo navdušeno nad dogodkom in prav z njegovo pomočjo ima spevSLAM možnost, da se skozi leta širi ter pridobiva prepoznavnost in tudi zaupanje. Zdi se mi izvrstno, da je pogoj za tekmovanje slovenski jezik. Tako postavljamo slovenščino v ospredje – kar si tudi zasluži. Glede na to, da je tekmovanje stilsko neomejeno, odpira možnosti za nove invencije v interpretaciji, kaj samospev je, in lahko pomaga pri raziskovanju, kako naj se samospev v klasični glasbi razvija.«
