Sonus Ventis sestavljajo flavtistka Hana Žvagen, oboist Andrej Petreski, klarinetistka Manca Rozmarič, hornist Fran Matić, saksofonistka Luna Vavourakis in fagotist Enej Jezernik. V koncertnem ciklu GM oder bodo nastopili na kar šestih koncertih. Prvi nastop so pripravili v Slovenskih Konjicah, sledita koncerta v Celjskem domu (11. marca, 19.30) in v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (12. marca, 19.30), prihodnji teden pa še na Glasbeni šol Vinka Vodopivca v Ajdovščini. Po kratkem premoru bodo v mesecu maju nastopili še v Ljutomeru in na Ptuju.
Vprašali smo jih o zasedbi in skupnih začetkih …
“Sonus Ventis, kar v prevodu pomeni zvok vetra oz. pihal, smo ustanovili leta 2023 iz očaranosti nad edinstveno komorno zasedbo: pihalnim sekstetom, ki ga sestavljajo flavta, oboa, klarinet, rog, fagot in altovski saksofon. Medtem ko ima standardni pihalni kvintet – flavta, oboa, klarinet, rog in fagot dolgo tradicijo in bogat repertoar, ki sega v 19. stoletje, dodan saksofon odpira povsem nove zvočne možnosti. Ta kombinacija se je razvila v 20. stoletju, ko so skladatelji in izvajalci raziskovali nove barve, teksture in izrazne možnosti v komorni glasbi. Saksofon omogoča ansamblu, da tradicionalne zvočne barve kvinteta združi s svojim izraznim razponom in zvočnobarvno vsestranskostjo ter tako ustvari nekakšen mini orkester v komorni obliki.
Sekstet ponuja izjemno paleto zvokov – od nežnih, prosojnih tekstur do mogočnih, orkestrsko obarvanih harmonij. Raznolika inštrumentacija omogoča raziskovanje različnih slogov, kompleksnih kombinacij in širokega spektra izvajalskih pristopov. Hkrati pa predstavlja tudi velik izziv: zvočno uravnoteženje šestih inštrumentov, od katerih ima vsak čisto svoj značaj in tehniko, zahteva natančno poslušanje, usklajenost in umetniško občutljivost. Pestrost zasedbe nudi možnost inštrumentalnih razširitev, na primer zamenjavo flavte s pikolom, oboe z angleškim rogom, kot tudi uporabo različkov klarineta in saksofona, kar dodatno širi repertoarne in zvočnobarvne možnosti. Takšen pristop našemu ansamblu omogoča raziskovanje del za razširjene pihalne zasedbe iz zakladnice glasbene zgodovine, kot tudi novih skladb, napisanih posebej za zasedbo, kar dela sekstet edinstven, inovativen in za občinstvo vznemirljiv.
Od ustanovitve smo dosegli številne pomembne uspehe. Leta 2024 smo prejeli zlato plaketo na 53. tekmovanju TEMSIG. Na povabilo Veleposlaništva Republike Slovenije smo kar dvakrat, leta 2024 in 2025, nastopili v Sofiji. Leta 2024 smo tam z nastopom obeležili 20. obletnico članstva Slovenije v Evropski uniji, leto pozneje pa smo v sklopu praznovanja Prešernovega dne izvedli recital v Sofijski filharmoniji. Aprila 2026 bomo zastopali Akademijo za glasbo v Ljubljani na mednarodnem tekmovanju ARTEDEA ARENA v Celovcu.
Še posebej smo hvaležni izvrstnim slovenskim skladateljem, ki pišejo za našo komorno zasedbo in s svojimi deli v različnih slogih dodatno bogatijo našo glasbeno pot. Veselimo se nadaljnjih nastopov doma in v tujini, sodelovanja s skladatelji ter krstnih izvedb novih del, napisanih za pihalni sekstet.”
… in o sporedu:
Tilen Slakan je eden najbolj izvajanih skladateljev svoje generacije. Njegov opus zajema širok spekter kompozicij, od del za zbor, komorne sestave, pihalni orkester, do simfoničnih del in vokalno – inštrumentalnih odrskih kompozicij. Skladbo A sense of the wind (2024) (prev. Smisel / Občutek za veter – gre za besedno igro, saj beseda wind pomeni tako veter, kot pihala), je predstavil z naslednjimi besedami: »Ta skladba za pihalni sekstet ima živahen in virtuozen značaj. Navdih sem črpal iz posebnosti pihalnih inštrumentov, njihovih tehničnih zmogljivosti in sposobnosti ustvarjanja nežnega legata. Osnovna struktura skladbe temelji na dveh kontrastnih temah, ki jih razvijam in prepletam s pomočjo različnih kompozicijskih tehnik. Oblika je svobodna, a jasna in pregledna, harmonski jezik pa se giblje od bitonalnih zvenov do kvartnih in kvintnih harmonij.«
Benjamin Britten je bil angleški skladatelj, dirigent in pianist ter ena ključnih osebnosti britanske glasbe 20. stoletja. Med njegova znana dela sodijo opera Peter Grimes, Vodnik po orkestru za mlade in Vojni rekviem. Stavek za pihalni sekstet (1930), napisan pri šestnajstih letih, razkriva vplive Schönberga in Janáčka ter presenetljivo zrel občutek za barvo in orkestracijo.
Jean Françaix je bil francoski neoklasicistični skladatelj, orkestrator in pianist, znan po delih za klavir in pihalne komorne zasedbe. Sekstet (1992) je duhovito, barvito in tehnično zahtevno delo v petih stavkih, ki združuje francosko eleganco, neoklasicistično jasnost in igrive ritme. Skladba izstopa po prefinjenih dialogih med svetlimi in temnimi registri, bogati zvočni teksturi ter zahteva natančno ansambelsko usklajenost in izrazit občutek za karakter vsakega instrumenta.
Klara Mlakar v svojem ustvarjanju raziskuje zmožnosti človeškega glasu, različnih inštrumentov ter subtilne glasbene strukture. Kljub mladosti je njena glasba, zlasti vokalna dela, pridobila prepoznavnost doma in v tujini ter prejela več nagrad. Navdih za skladbo Caged Birds II(2024) (prev. Ptice v kletki II) je našla v istoimenski pesmi Neže Maurer, ki razmišlja o ljubezni, svobodi in ujetosti:
Tisti, ki me ljubi, mi daje krila.
Tisti, ki ga ljubim, me zapre v kletko.
Je res, da ptice v kletki
najlepše pojo?
Skladateljica besedilu doda novo energijo in ustvari napet, bojevit utrip večnih vprašanj. Glasbila uporabljajo tradicionalne in sodobne tehnike, raznoliki glasbeni elementi pa kljub natančnemu zapisu izvajalcem omogočajo interpretacijsko svobodo in rahel aleatorični pridih.
Leoš Janáček je bil češki skladatelj, pedagog in etnomuzikolog, izrazito samosvoja osebnost brez očitnih vplivov sodobnikov. Navdih je črpal iz slovanske, zlasti moravske ljudske glasbe ter oblikoval prepoznaven, sodoben slog. Njegova skladba Mládí (1924) za pihalni sekstet, nastala v njegovem poznem obdobju, kljub temu izžareva mladostno vitalnost in humor. Štiristavčna zasnova razkriva barvito instrumentacijo, značilno ritmiko ter vključuje motiv iz zgodnejšega dela Marš modrih dečkov.
