Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2023)
Velike teme kot težko, tragično in nerešljivo breme pričakovano zaposlujejo svetovno javnost in tudi ves medijski svet. Zdi se, da nikakor ni prostora za manj odmevne, na prvi pogled neusodne vsebine. Kot da se ne bi ničesar naučili iz preteklosti, da se prav iz majhnih tem, iz še ne razplamtenih žarišč vedno razrastejo velike, nato, žal, prevečkrat tudi usodne stvari. In ena izmed še »obrobnih stvari«, ki se še kako dotikajo našega glasbenega sveta, v letošnji pomladi plamti na naših regionalnih postajah nacionalne RTV Slovenija.
V letošnji pomladi, iskreno povedano, pa že veliko prej, je postalo jasno, da se z odhodom glasbenih urednic v pokoj, ki so skrbno, prav entuziastično pokrivale široko razvejano glasbeno dejavnost, pa to ni bila samo lokalna kultura, ampak tudi vrhunski dosežki, ukinjajo njihova delovna mesta. Načrtovalci programov v svojih shemah verjetno niti ne slutijo, kaj to pomeni v bližnji, predvsem pa daljni prihodnosti za celotno državo, in ne samo za lokalno skupnost. Naj se ustavimo najprej v glasbenem uredništvu v Mariboru. Ali se sploh zavedamo, da je Maribor drugo najpomembnejše slovensko mesto z bogato razvejano kulturno dejavnostjo? Poseben branik našega jezika, naše kulture, naše biti, kot so nekdaj s parolami naznanjali veljaki. Maribor ima nacionalno! gledališče, svoja nacionalna opero in balet. Maribor je pomembno središče zborovske glasbe, z mednarodno odmevnim tekmovanjem Gallus. Maribor ima tudi svoj Narodni dom z izvrstnimi glasbenimi programi in tudi mednarodno gostujočimi umetniki. Maribor ima svoj konservatorij, ki se s svojimi dijaki uveljavlja ne samo na mariborskem prizorišču, temveč tudi širše. Ali si predstavljate, da bo spremljanje samo teh ustanov, seveda bi jih morala našteti še veliko več, kakor tudi več dejavnosti v bližnji in daljni okolici od Prekmurja do Koroške zaupano le uredništvu v središču države, torej v ljubljanskem studiu? Ali bo res finančno, da ne rečem vsebinsko, bolj vzdržno, ko naj bi, če bi želeli izpolniti vsaj del današnjih potreb, glasbeni uredniki skoraj vsak teden, ali pa večkrat na teden, potovali iz Ljubljane na Štajersko, v Prekmurje, na Koroško? Seveda si lahko predstavljate, da ne bodo. Njih bodo zaposlovale samo velike teme. Celo tiste o premierah in morda tudi kakšen finalni nastop zborovskega tekmovanja bo zaupan dopisnikom, ki imajo že tako preveč dela, poglobljeno spremljanje tega področja pa se od njih ne sme zahtevati, saj ob prijavi na delovno mesto prav gotovo ni bila zahtevana še glasbena izobrazba oz. izobrazba kulturno-umetniške smeri.
Pa se preselimo še na zahodni branik, na Primorsko. Studio Radia Koper/Capodistria ima zanimivo zgodovino, predvsem pa se je na kulturnem področju uveljavil kot samostojna, izjemna glasbeno-kulturna ustanova. Tako kot v Mariboru, s spremljanjem lokalnega, pa tudi čezmejnega glasbenega dogajanja, z arhivskimi snemanji primorskih glasbenikov. V Kopru in Mariboru so svojo prvo priložnost pogovora, snemanja dobile vzhajajoče zvezde, med katerimi je letošnji Prešernov nagrajenec Aleksander Gadžijev. Glasbeni program Radia Koper/Capodistria širi slovensko besedo o glasbi, kulturi tudi med slovensko manjšino in jo vseskozi skrbno vključuje v svoj program, ne samo prek novic, temveč tudi snemanj za arhiv. Prav tam smo prvič zaslišali izjemno skupino Vikra, ravno Radio Koper/Capodistria je prvi namenil prostor še eni zamejki, dobitnici številnih mednarodnih nagrad, dirigentki Petri Grassi. In v pričakovanje res velike teme, verjetno ne samo na kulturnem ter glasbenem področju, ko bosta v letu 2025 dve mesti na meji, slovenska Nova Gorica in italijanska Gorica, gostili evropsko leto kulture, ostajamo brez temeljev, brez krovnega uredništva in strokovno visoko kvalificiranih urednic.
Zanimivo in prav presenetljivo je, da s to »majhno« temo ni seznanjena širša javnost, ki se sicer intenzivno ukvarja z našo nacionalno RTV-ustanovo. Verjetno tudi ni seznanjena, da poleg novinarskih poklicev obstajajo drugi, življenjsko pomembni za delovanje te medijske ustanove. Na primer glasbeni producenti in tonski mojstri? Z odhodom v pokoj se je njihovo število tako dramatično zmanjšalo, da so pod vprašajem z zakonom določene obveze, na primer tiste o odstotkih predvajanja slovenske glasbe na posameznih programih Radia Slovenije. Morda pa bo vsaj ta »majhna« pereča tema zbudila iz udobnega spremljanja na daljavo stanovska društva, morda celo Akademijo znanosti?
Tokrat je težko skleniti uvodnik v optimističnem duhu. Pa vendar. Mala tema – veliko in odmevno dejanje. Revija Glasna je v svojem 54. letu in še vedno odpira prostor mladim piscem ter uveljavljenim avtorjem, s katerimi spoznavamo naše bližnje, lokalno kakor tudi širše mednarodno glasbeno okolje.
Le vzemite jo v roke in priporočite v branje tudi drugim.
Veronika Brvar
Dodaj komentar