Iz tiskane številke (izid: 26. junij 2025)
Magistrski koncerti študentov glasbe so eden najlepših dogodkov ob zaključkih redne koncertne sezone. Po dolgih, včasih tudi zelo samotnih urah poglabljanja v partituro, prozaično rečeno vadenja, je to običajno tudi radosten zaključek študija, obiskovalcem pa je ob tem podarjena še izjemna priložnost vpogleda v glasbeno prihodnost. Na kakšno pot in v kakšno glasbeno okolje bodo stopili naši mladi akademsko izobraženi glasbeniki? Z zadnjim koncertom pod okriljem študijske ustanove in ob prenehanju študentskega statusa mladi profesionalci izgubijo tudi dobro utečene poti do koncertnih priložnosti, konec je skrbi za njihovo predstavitev, zaključi se skrb strokovno izobraženih mentorjev za njihovo umetniško rast. Ob glasbenih abonmajih Akademije za glasbo in nagradnih koncertih, ki jih podeljujejo osrednji nacionalni orkestri in ustanove, ter ciklusih glasbenih društev za mlade je uhojene poti do koncertnega odra kmalu konec. Izkušnje, ki si jih mladi glasbeniki pridobijo med študijem, naj bi jim služile za uspešen prodor na trg dela. Pa je to dovolj? Seveda veliko glasbenikov že med študijem uspešno krmari med študijskimi in delovnimi obveznostmi, na podlagi katerih si v prihodnosti obetajo nadaljevanje kariere ali pa celo profesionalno osmislitev svojega truda. V obdobju, ko se nad kulturo rišejo temni oblaki, naše institucije pa bijejo vedno hujše bitke s finančno vzdržnostjo, vedno bolj zeva praznina, v kateri se pogosto znajdejo tudi zelo nadarjeni mladi glasbeniki. Utečenega, vzdržljivega sistema, ki bi poskrbel za lažji prehod iz akademskih v profesionalne vode, ni. Slovenija ne premore agencije, specializirane za mlade profesionalce. Če smo natančni, lahko tudi agencije za prekaljene klasično izobražene glasbenike iščemo skoraj z lučjo. Iniciative društev, med njimi je treba posebej izpostaviti vsaj Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno matico Ljubljana, ponujajo nekaj priložnosti. Zaradi omejenih možnosti pa to seveda nikakor ni zadostna rešitev. In ta primanjkljaj na področju nabiranja profesionalnih izkušenj najbolj prizadene prav poustvarjalce, ki bi lahko v prihodnosti na široko odpirali vrata slovenski glasbeni ustvarjalnosti doma in na mednarodnem trgu. Pri tem mislim seveda na mlade dirigente. Kot pravi anekdota z brado, starejšim dirigentom glasbeniki v orkestru odpustijo marsikatero pomanjkljivost že zaradi njihovega slovesa v preteklosti, mladim na strmi poti pa prav nobene. In glede na to, da imamo na Akademiji za glasbo dirigentski oddelek, kjer vsako leto diplomira vsaj en dirigent, se zato seveda postavlja vprašanje – kam so oziroma kam bodo vsi ti dirigenti šli? Jih naše institucije in državni ansambli sploh potrebujejo? Ali imajo dovolj znanja, da lahko vsaj asistirajo stalnim dirigentom iz tujine in si morda tako pridobijo izkušnje? Ali je razkorak med akademskimi glasbeniki v orkestru in tistimi za pultom preprosto tako velik, da si niti ne zaslužijo več kot ene glasbeno-mladinske priložnosti? Verjetno si bo končno treba nastaviti zrcalo in se vprašati, kdaj bodo slovenski dirigenti doma in končno tudi na tujem odru vsaj tako zaželeni, kot so denimo naši inštrumentalisti in pevci. Kot vemo, se ti naši diplomanti uveljavljajo v najprestižnejših koncertnih in opernih hišah po svetu – od Dunaja, Berlina do Londona in New Yorka.
Mladim profesionalcem ob uspešnem koncu študija zato želim veliko novih priložnosti, vsem, ki jim lahko pomagamo na njihovi poti, pa dovolj odprtega duha, da v njih prepoznamo pravi potencial.
Naj bo to poletje lepo, navdihnjeno tudi z mladimi glasbenimi talenti.
Veronika Brvar,
urednica
