26. januar 2025
Peter Barbo od leta 2019 študira klavir v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Po diplomi leta 2022 študij nadaljuje na magistrski stopnji. V študijskem letu 2023/2024 je v okviru Erasmus+ izmenjave študiral na Mozarteumu v Salzburgu v razredu prof. Petra Langa. Nastopal je na številnih koncertih, samostojnih recitalih ter domačih in mednarodnih glasbenih festivalih, kot so Klassik in Königswinter v Bonnu, Wiener Musikseminar na Dunaju, koncerti dunajskega Gesellschaft für Musiktheater, festival Up-to-Penice in Festival del Ridotto v italijanski Stradelli, Slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana Festival, Mozartovi družinski dnevi, koncertni cikel Ob klavirju, Imago Sloveniae in drugi.
Leta 2018 je na klavirskem tekmovanju v Nišu v Srbiji osvojil prvo nagrado in drugo mesto, leta 2019 pa prvo mesto in prvo nagrado v kategoriji klavir solo in klavirski duo ter bil razglašen za zmagovalca tekmovanja. Leta 2023 je z izvedbo Koncerta za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija debitiral v Slovenski filharmoniji. Za to izvedbo je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Njegov nastop na koncertu v sklopu cikla Ob klavirju je bil decembra leta 2023 predvajan v radijski oddaji Mladi virtuozi na Radiu Ars.
***
Zdaj ste v absolventskem letu vašega magistrskega študija, ki ste ga delno preživeli v Avstriji. Kakšna je bila izkušnja študija v tujini?
Peter Barbo: Drugo leto podiplomskega študija sem opravil na študijski izmenjavi v Salzburgu. S študijem v tujini se nam odprejo nova obzorja, dobimo vpogled v to, kaj se dogaja v drugih državah, sploh Mozarteum je takšno svetovno glasbeno in kulturno središče, s pisanim naborom študentov in odličnih profesorjev. Hkrati pa so izmenjave dobre tudi za to, ker nas pogosto opomnijo, koliko je krasnih stvari tudi v Sloveniji. Sicer pa je v osnovi delo povsod enako: treba je veliko vaditi in s pomočjo profesorjev nadgrajevati znanje.
Kakšna pa je bila vaša koncertna sezona?
V zadnjem letu sem imel tudi nekaj večjih nastopov. Konec decembra 2023 sem izvedel recital na Dunaju z 90-minutnim sporedom, lani septembra sem pa igral še v Bonnu na festivalu Klassik in Königswinter.
To sredo, 29. januarja, bom nastopil na koncertu v okviru GM oder, in sicer na Glasbeni šol v Celju, nato pa se bom osredotočil na magistrski koncert, ki bo predvidoma junija. Najprej moram končati magistrsko nalogo, ob tem pa še do konca oblikovati spored oz. narediti končni izbor skladb. Upam, da se mi spomladi odpre še kakšna priložnosti za nastop, saj bi si želel spored magistrskega koncerta še nekoliko preigrati.
Kakšen spored ste pripravili za celjski koncert?
Spored ima dve temi. V prvem delu igram skladbe Lebiča, Bacha in Schönberga. Na prvi pogled Bach morda deluje kot nekakšen vsiljivec med dvema sodobnejšima skladateljema, a če se malo bolj poglobimo v raziskovanje te glasbe, najdemo kup vzporednic. Gre za tri zelo intelektualna dela, ki so hkrati zelo izpovedna. Bachova Preludij in fuga v e-molu sta na eni strani zelo pregledna in imata veliko intlektualno moč, hkrati pa tudi tipično baročno izpovednost in liričnost z elementi tesnobe in skoraj malo anksioznosti, kar lahko tudi posredno povežemo s Schönbergom.
V prvem delu želim tako povezati na videz različne glasbene svetove, 20. stoletje z baročno oziroma Bachovo glasbo, in zdi se mi, da kot celota dobro deluje.
Skladba Lojzeta Lebiča,Impromptu št. 1 iz zbirke Impromptujev za klavir, je po naslovu sodeč improvizacijske narave, čeprav seveda ni improvizirana, vključuje pa tudi razširjene tehnike igranja na klavir, npr. tudi igranje z dlanmi. Z veseljem tudi povem, da sem to skladbo že večkrat izvajal, tudi s skladateljem v občinstvu in krasno doživetje je, ko lahko iz prve roke slišiš kakšen komentar avtorja o izvedbi. Izvajal sem jo tudi na predstavitvi Akademije za glasbo za najmlajše obiskovalce, zgodnje osnovnošolce, ki so skladbi z veseljem prisluhnili.
Schönbergovih Šest kratkih skladb za klavir, op. 19, je v prosti atonalnosti, napisal jih je še pred časom, ko se je začel poglabljati v dodekafonijo. Gre za kratke karakterne skladbe, zelo izpovednega, liričnega značaja.
Rdeča nit drugega tematskega sklopa pa je voda. Zaigral bom po dve skladbi Clauda Debussyja in Mauricea Ravela. Prvi dve skladbi nosita naslov Ondine, oba skladatelja sta namreč uglasbila ta ljudski mit o vili, ki prebiva na jezeru in – podobno kot sirene v morju – z melodijami vabi mimoidoče v jezero in s tem v smrt. Skladatelja vsak na svoj način pristopita k temi: Debussy bolj lahkotno oziroma pravljično, Ravel pa se bolj osredotoča na strašljivost tega lika.
Pri drugem paru pa se z jezera prestavimo na večja morja, zaigral bom Debussyjevo skladbo Jadra iz prve knjige Preludijev ter Ravelovo Barka na oceanu (Une barque sur l’océan). Spet lahko prisluhnemo, kako Debussy v svoji tipično impresionistični skladbi prikaže valovanje morja in plapolanje jader z uporabo celotonskih in kromatičnih lestvic ter z raznimi miksturami, medtem ko Ravel spet nekoliko globlje zajame to tematiko in pokaže, kako ladjo premetavajo oceanski valovi. To je lahko tudi prispodoba za človekovo življenje, včasih je voda mirna, pogosto pa tudi ne …
Zaključim s koncertno ilustracijo na slovensko narodno pesem Po jezeru bliz’ Triglava Antona Foersterja, ki na zelo simpatičen način z variacijami obdeluje nam vsem zelo dobro poznano temo in na svež, “lisztovski način” povzame vodno tematiko in mislim, da je lepo zaključiti večer z znano melodijo v polnih klavirskih barvah.