(iz tiskane izdaje, 28. september 2026)
Sto let Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani: zgodovino in pomen tega uveljavljenega pevskega sestava predstavlja pevka in nekdanja predsednica zbora Tisa Mrhar Fortunat.
Med študenti ljubljanske univerze se je že kmalu po njeni ustanovitvi začelo govoriti o nujnosti vzpostavitve akademskega pevskega zbora. Zbor je v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja, natančneje 12. oktobra 1926, ustanovil Svet slušateljev Univerze v Ljubljani. V letu 2026 APZ Tone Tomšič praznuje svoj stoti jubilej.
Prvi uspehi pod Maroltovim vodstvom
Vodenje Akademskega pevskega zbora so najprej zaupali Francetu Maroltu, pod čigar ambiciozno in zavzeto roko
se je sestav že po dobrih štirih mesecih prvič predstavil javnosti. Po številnih vajah, individualnem delu s pevci ter prvih nastopih in koncertih je večdesetčlanska moška zasedba kmalu žela mnoge navdušene pohvale. Že leta 1929 je zasedba ključno zaznamovala praznovanje desetletnice ustanovitve ljubljanske univerze. Kmalu zatem pa so jo začela pestiti prva notranja nesoglasja, zaradi katerih se je leta 1930 France Marolt odločil za kratek čas opustiti njeno vodenje. Dirigiranje so pevci v naslednjih mesecih zaupali različnim umetniškim vodjem, med njimi Antonu Neffatu, Niku Štritofu in Mariju Kogoju, a že leta 1932 je pred APZ-jem vnovič stal France Marolt. Pod njegovim vodstvom se je zbor v naslednjih letih proslavil predvsem z izvajanjem izvirno zasnovanih tematskih koncertov, med drugim z zaokroženimi predstavitvami del Antona Foersterja, Matije Tomca, Oskarja Deva in Iacobusa Gallusa.
Od Žab’c do znamenitega predvojnega koncerta
Leta 1934 je APZ-jevsko petje še posebej glasno odmevalo tudi v tujini, enega od njegovih koncertov v ljubljanski Unionski dvorani so namreč prenašali po vsej Evropi ter celo v Cleveland in Chicago, nato pa se je zbor odpravil še na turnejo po Jugoslaviji ter leto zatem še v Grčijo in Egipt. Vnemi »moške« zasedbe so kmalu sledile še pevke in leta 1939 oblikovale Ženski akademski pevski zbor. Njegovo umetniško vodenje je prav tako prevzel France Marolt, a »Žab’ce«, kot so se ljubkovalno imenovale, so morale zaradi vojne kmalu prekiniti svoje delovanje. »Moškemu« akademskemu pevskemu zboru je leta 1940 še uspelo izvesti obsežnejšo turnejo po Jugoslaviji, nakar je tudi njegovo udejstvovanje začela ovirati vojna vihra, zato tradicionalnega letnega koncerta spomladi leta 1941 ni več mogel prirediti. V Unionski dvorani sredi okupirane Ljubljane je nastopil šele zgodovinskega 12. decembra 1941, potem pa se je za nekaj let pogreznil v kulturni molk.
Od delovnih akcij do novega imena
Po drugi svetovni vojni so se študenti in študentke Univerze v Ljubljani združili v Študentski pevski zbor. Vodenje tega mešanega sestava je prav na predlog Franceta Marolta prevzel Radovan Gobec. Podobno kot njegov predhodnik je pred APZ-jevce postavljal zaokrožene tematske programe, med drugim sprva program ljudskih ter borbenih in delovnih pesmi, nato pa tudi programe, posvečene petdeseti obletnici revije Novi akordi, novim skladbam slovenskih skladateljev itd. Poleg tega je z zborom nastopal na javnih dogodkih, sodeloval v delovnih akcijah, gostoval v tujini, se uspešno udeleževal tekmovanj, prejel več republiških in državnih nagrad ter se po posvetu s Francetom Maroltom odločil, da sestav leta 1950 skupaj s pevci poimenuje po svojem nekdanjem pevcu Tonetu Tomšiču.
Deseta, petnajsta in dvajseta obletnica povojnega APZ
Pod Gobčevim vodstvom se je zbor leta 1956 posvetil praznovanju že desete obletnice svoje ponovne ustanovitve po drugi svetovni vojni. Ob tej priložnosti so se številni pevci in pevke poslovili od sestava, Radovan Gobec pa je vodenje zbora prepustil Janezu Boletu. Pod njegovim vodstvom je Akademski pevski zbor Tone Tomšič spet posegel po delih iz […]
