18. november 2019
Katarina Pustinek Rakar je v dobrih dvajsetih letih napisala že preko sto del. Skladateljica se pri svojem delu močno opira na slovensko ljudsko glasbeno izročilo, blizu pa so ji tudi uglasbitve umetne poezije tako naših kot tudi tujih pesnikov. Poleg kompozicije je Katarina študirala še solopetje in oboo, sedaj pa poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Letos skladateljica praznuje svoj osebni jubilej in tik pred iztekom tega leta bo izšla zgoščenka njenih del z naslovom Pój!
Umetnica je k sodelovanju povabila zbor Slovenske filharmonije in dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Slednji je skladateljičin dolgoletni prijatelj in sodelavec, saj se dobro poznata že iz študijskih let. Katarina Pustinek Rakar je po Vrhovnikovem naročilu ustvarila že mnogo zborovskih del, ki jih dirigent z največjim veseljem realizira pri različnih zborih. Njuno sodelovanje je obrodilo že mnogo kvalitetnih in glasbeno dovršenih pevskih produkcij, zato verjetno ni naključje, da si je skladateljica za projekt snemanja zamislila prav to sodelovanje. Združitev moči dveh kakovostnih umetnikov je obrodilo sadove – dvaindvajset a cappella pesmi. Nekatere med njimi so bile dirigentu Vrhovniku že dobro znane, druge pa so še popolnoma sveže. V teh delih se zrcali skladateljičina posebna vez s poezij; vsaka uglasbitev v svoji melodiji nosi notranji pomen prebranega poetskega besedila. Dirigent Vrhovnik namreč pravi, da je dirigiranje in izvajanje skladb Katarine Pustinek Rakar vsakokrat popolnoma nov projekt; vse skladbe so si med seboj močno raznolike, vsaka nosi v sebi drugačno zgodbo, zato je spoprijemanje z njenimi uglasbitvami res velik izziv.
Tudi Zbor Slovenske filharmonije je vse pesmi sprejel z zadovoljstvom in odprtostjo do te nenavadne kontrastnosti enega skladatelja. Verjetno si takšno sprejemanje vsak ustvarjalec lahko samo želi, saj so pevci do skladateljičinih del pristopali, po njenih besedah, spoštljivo in dobrohotno: “Upam si trditi, da so v veliki meri začutili, k čemer sem jih poskušala s svojimi izpovedi nagovarjati.” K tej pozitivni izkušnji je gotovo doprineslo tudi njeno izredno zanimanje za snemalni proces in njena večkratna prisotnost na vajah, ko sta skupaj z dirigentom iskala najboljše rešitve, tako za ustvarjalko kot za poustvarjalce.
Da pa bo prihajajoča plošča dobila še odrsko živo podobo, bomo 29. novembra v Dvorani Marjana Kozine slišali nabor nekaterih skladb tega cikla. Katere pesmi bomo slišali, pa je oseben dogovor dirigenta in skladateljice. Želela sta ciklično zaokrožiti in izpostaviti skladateljičino celotno dosedanje ustvarjanje, zato sta posegla tako po ljudskih kot tudi umetnih besedilih. V ospredje bodo tako postavljeni solisti, samo moški ali pa samo ženski zbor – vse se bo tako počasi stopnjevalo iz umetnega proti ljudskemu. Na koncertu bo tako za vsakega laičnega poslušalca nekaj, kar ga bo pritegnilo. Da pa bi v dvorani zagledali tudi nekaj več mladih obrazov, pa jih skladateljica poziva takole: “Predlagala bi, da naj mladi ne poslušajo mojih skladb ‘po vrsti’, ampak naj najprej preberejo besedilo posamezne skladbe in potem poslušajo še uglasbeno besedilo. Na tak način bodo razumeli pripovedni lok in misli, ki so me napeljale k točno določenim glasbenim melodijam, frazam.”
Dodaj komentar