Novice

Irma Močnik: »Pevci niso tu zaradi mene, jaz sem tu zaradi njih«

foto: Janez Kotar

Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2023) 

Glasbena pedagoginja Irma Močnik, umetniška vodja Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana

Od kod ideja za ustanovitev Mladin ske vokalne skupine? Ali vas je pri tem vodila želja, da bi tudi na Glasbeni matici Ljubljana vzpostavili t. i. zborovsko piramido, ki pri nas sicer že več let uspešno deluje na Škofijski klasični gimnaziji, v zadnjem času pa se zanjo odločajo tudi druge glasbeno-izobraževalne institucije?

Na Glasbeni matici Ljubljana sta že dolgo Mešani zbor in Seniorski zbor, leta 2005 je začel delovati tudi otroški zbor. Slednjega sem prevzela leta 2013 (trenutno ga vodi Tadeja Kreča), nakar so otroci, ki so prepevali v njem, zrasli, zato smo oblikovali še mladinski zbor in pozneje mladinsko vokalno skupino za srednješolce in študente. Ta je zapolnila vrzel, nastalo med mladinskim in odraslim zborom. Oblikovali smo jo tudi zato, da smo s tem ustvarili možnost za glasove v mutaciji in s tem mlade pevce obdržali pri Glasbeni matici Ljubljana. Najprej smo začeli zgolj z dekliško zasedbo, že drugo leto smo k dekletom dodali še fante. V Sloveniji se namreč trenutno srečujemo z nekakšno »fantovsko pevsko krizo« – v zborih namreč poje vedno manj fantov, zato menim, da je najbolje dečke, ki v mutaciji ne morejo več peti v zboru visokih glasov, zbrati v novo skupino in jim poiskati primeren repertoar. 
Pri vsem tem je sicer moj cilj, da te otroke usposobim za petje v profesionalnem zboru, ne po službi, seveda, ampak po odnosu do petja. Poleg tega si prizadevam za to, da bi mladi pevci spoznali železen repertoar mešanih zborov  ter da se pri njih ‘prime’ tudi tudi družabno petje. Torej, da ne gledajo debelo, ko slišijo Dajte, dajte ali Pa se sliš’. Poleg takšnih skladb v repertoar vključujem skladbe, s katerimi skrbim za njihov pevski in intelektualni razvoj, pa nekaj modernega, nekaj starega, nekaj zabavnega … 

Vse skozi torej skrbite za pester, a uravnotežen program, ki pokriva vsa področja, zvrsti, zgodovinska obdobja zborovske glasbe. 

Zdi se mi fino, da gremo od starega proti novemu oziroma od skrajnosti proti sredini, tj. proti romantiki. Kajti prav skladbe iz romantike so v tej srednješolski dobi najtežje. Z dekleti smo tako že prvo sezono začele z renesanso in slovenskimi ljudskimi. Pele smo angleške triglasne madrigale, ki so jim bili pravzaprav zelo všeč. K zanimivosti pa so nedvomno prispevala tudi eksotična glasbila, kot so lutnja, strunska lajna, dude … Z renesanso nadaljujemo tudi letos, v mešani zasedbi, toda za fante je to nov svet, tako da moramo precej delati, da ‘padejo noter’ v njim nepoznan slog glasbe. Predsednica Glasbene matice Ljubljana Veronika Brvar nam je poleg tega predlagala, da bi peli Iacobusa Gallusa, enega izmed naših pomembnejših skladateljev, našo eminenco, in zdaj z veseljem delamo prve korake v njegov glasbeni svet. Sicer pa je primerno literaturo za mešani zbor težko dobiti. Začeli smo na primer tudi tako, da so dekleta pela tenorski part. Dekleta so namreč zelo notalna, veliko jih obiskuje solopetje ali glasbene šole nasploh. Druga drugi tudi pomagajo, predvsem pa so željne dobre glasbe, željne novih znanj in dobrih izvedb. 

Dekleta imajo še posebej v teh letih res popolnoma drugačen pristop in energijo kot sopevci – kako torej vi kot umetniška vodja mešane mladinske skupine usklajujete ta dva bregova? 

Ja, ta dva svetova je treba usklajevati. Punce morajo včasih popustiti pri zahtevnosti, hkrati pa, kljub temu da jim je zabavno, morda fante manj upoštevajo, saj slednji težko stopajo v korak z njimi. Trenutno sicer veliko delamo tudi posebej. /…/

Tisa Mrhar