13. januar 2026
Leto Križanič Žorž je osvojila številne nagrade in priznanja, med katerimi je kar 17 prvih mest na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Z odliko je zaključila dodiplomski študij na Državnem konservatoriju Jacopo Tomadini v Udinah pri prof. Patrizii Tassini. Trenutno zaključuje magistrski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, pri prof. Stephenu Fitzpatricku, hkrati pa obiskuje tudi magistrski študij inštrumentalne pedagogike na Državnem konservatoriju Jacopo Tomadini v Udinah. Za izjemne dosežke med šolanjem na Konservatoriju v Mariboru je prejela nagrado dr. Romana Klasinca. Je prejemnica Zoisove štipendije in štipendij Ministrstva za kulturo RS in Ad Futura ter prejemnica sredstev sklada Mladi upi.
V koncertnem ciklu GM oder bo nastopila v Domu kulture Slovenske Konjice (torek, 13. 1. ob 18. uri), v Celjskem domu v Celju (sreda, 14. 1. ob 19.30) in v Slovenski filharmoniji v Ljubljani (četrtek, 15. 1., ob 19.30).
Čemu si v zadnjih mesecih namenila največ ustvarjalne energije?
Leto Križanič Žorž: Zadnja dva meseca sem se posvečala predvsen projektom z orkestri. Sodelovala sem z SNG Maribor pri izvedbi opere Razcvet Vita Žuraja, ves december pa še z orkestrom SNG Ljubljani na božičnih in novoletnih predstavah Hrestača. Ravno sem zaključila z arhivskim snemanjem na Radiu Slovenija, ki sem ga prejela kot nagrado za zmago na zadnjem državnem tekmovanju. Septembra sem nastopila kot solistka z orkestrom Amadeo na Kogojevih dnevih, novembra pa sem v okviru prireditev ob Evropski prestolnici kulture v Gorici izvedla Mozartov Koncert za harfo in flavto C-duru, KV 299, skupaj z italijansko flavtistko Martino Vidoni in orkestrom Konservatorija Jacopo Tomadini Udine.
Poleti sem bila tudi na turneji po Furlaniji Julijski krajini, Benečiji in v Sloveniji, in sicer smo s filharmonijo iz Udin izvajali arije in filmsko glasbo.
Kmalu se mi obeta ponovno sodelovanje v duu s pianistom Vitom Černkom, s katerim sva že tudi zastavila program. V teh dneh pa se najbolj posvečam solo sporedu, v naslednjih dneh me čakajo trije koncerti iz cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije.
Nastopila boš v Slovenskih Konjicah, Celju in Ljubljani. Kaj bomo slišali na koncertu?
Na spored sem uvrstila šest raznolikih del iz različnih obdobij.
Harfistka, pianistka in skladateljica Katerina Walter-Kühne (1870-1931) je bila ena najbolj prepoznavnih glasbenic v Rusiji, potem, ko je harfa v drugi polovici 19. stoletja postala zelo priljubljeno glasbilo tudi med tamkajšnjimi skladatelji. Bila je sploh prva, ki je v Rusiji izvedla kakšen koncert za harfo in orkester (1892). Njena Fantazija na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega je virtuozna koncertna parafraza, ki povzema vse glavne teme iz opere, vključno z znamenitim valčkom. Delo združuje romantično izraznost s tehnično brilijanco, pri čemer harfa predstavlja operni glas in solo instrument.
Rapsodija za harfo, op. 209 je eno zadnjih del Maria Castelnuova-Tedesca (1895-1968). Z večplastno teksturo in subtilnimi kromatičnimi spremembami poudarja ne le atmosfero in pripovedno kontinuiteto, temveč tudi virtuozno zahtevno izvedbo. Skladba, ki temelji na starozavezni tematiki, predstavlja štiri epizode: prvi del je zadržani Moderato; sostenuto in grandioso, drugi pa nekoliko bolj živahen z naslovom Mosso e danzante agitato. Tretji stavek je mračen pogrebni marš poln atonalnih akordov, v katerem poveže zgodbo o izraelskem knezu Absalomu in kralju Davidu. Razvije se v četrti stavek, dramatični vrhunec Mosso e impetuoso, pri katerem je skladatelj zapisal, da je koračnica v hitrem tempu kot “ junaška pesem v boju proti Egipčanom”. Delo je med harfisti sicer redko izvajano.
Sledila bo Sonata v f-molu, K. 466, Domenica Scarlattija (1685-1757), izvirno napisana za čembalo. Je značajsko melanholična, za Scarlattija nenavadno introspektivna dvodelna skladba, z glavno temo v triolah ter z izrazitimi disonancami, ki ustvarjajo močan občutek čustvene napetosti. Izbrala sem jo, ker s svojo umirjenostjo nekoliko sprosti nocojšnji spored, med ostalimi daljšimi, za poslušalce in izvajalca bolj zahtevnimi skladbami.
Ruski harfist Mihail Pavlovič Mčedelov (1903–1974) je bil pedagog ter avtor številnih skladb in priredb za harfo. Variacije na Paganinijevo temo oz. na njegov znameniti Capriccio št. 24, ki velja za eno zahtevnejših violinskih skladb, je virtuozno koncertno delo za harfo. Tema se postopoma spreminja v teksturi, registru, ritmu in harmoniji, pri čemer Mčedelov združuje romantično izraznost z briljantnimi tehničnimi zahtevami inštrumenta.
Eden najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja, Ivo Petrić (1931-2018), je skladbo, posvečeno harfistki Mojci Zlobko Vajgl, v izvirniku poimenoval v angleščini: Fantasy for many strings and one harp player oz. Fantazija za več strun in enega harfista. Skladba je strukturirana kot svobodna fantazija in se razvija skozi spreminjajoče se teksture, barvne preobrazbe in izrazne geste v štirih zelo raznolikih stavkih Improvviso largo, Allegretto giocoso, Intermezzo larghetto in Rondeau – vivo giocoso. Ker je skladba tako rekoč prvo zahtevnejše harmonsko izrazito atonalno delo, s katerim sem se srečala, mi je predstavljalo velik izvajalski izziv, v katerem sem želela kar najbolje predstaviti bogato zvočno sliko ter tonsko in harmonsko barvitost.
Zadnja skladba je energično sodobno delo (2009), ameriškega skladatelja Garretta Byrnesa (1971). Skladbo Sizzle (prev. vznemirjenje) je posvetil harfistki Laviniji Meijer, ki se ukvarja z interpretacijo sodobne glasbe. V ospredju je kot gonilna sila ponavljajoč se ritmični vzorec v sozvočju s kontrastom barv in virtuozno intenzivnostjo ter perkusivnimi vložki. Tehnično sicer zahtevna skladba, ki ponuja živahno, zgoščeno glasbeno izkušnjo, je med harfisti manj znana, in mislim, da v Sloveniji še ni bila izvedena.
O umetnici:
Leto Križanič Žorž (2001) svoj talent potrjuje s številnimi najvišjimi nagradami in priznanji, med katerimi je kar 17 osvojenih prvih mest na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Že svoje prvo državno tekmovanje TEMSIG je osvojila s 100 točkami in posebnim priznanjem za najbolj obetavno mlado glasbenico. Od tedaj je zmagala na vseh državnih tekmovanjih TEMSIG, trikrat z osvojenimi 100 točkami in vsakokrat s posebnimi priznanji za najboljše izvedbe. Na svojem zadnjem TEMSIG-u, leta 2024, je sloves najboljše harfistke mlade generacije potrdila s 1. mestom v najvišji kategoriji ter s priznanji za doseženih 100 točk in za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja.
Med številnimi prvimi nagradami na mednarodnih tekmovanjih posebno mesto zasedajo: 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v Szegedu, z osvojenimi 100 točkami, 1. mesto na tekmovanju Petar Konjović v Novem Sadu, 1. absolutno mesto na tekmovanju Concorso Internazionale per Giovani Strumentisti – Euritmia v Povolettu med vsemi instrumentalisti, 1. absolutno mesto na tekmovanju Antonio Salieri v Legnagu ter tri prva mesta na mednarodnih tekmovanjih Svirel, med njimi tudi dosežek s 100 točkami.
Konservatorij za glasbo in balet Maribor je zaključila pri prof. Daliborju Bernatoviću in glasbeno pot nadaljevala na Državnem konservatoriju Jacopo Tomadini v Udinah, kjer je z odliko diplomirala pri prof. Patrizii Tassini. Z odliko je zaključila tudi magistrski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, pri prof. Stephenu Fitzpatricku. Pri njem nadaljuje svojo specializacijo na Postgraduate coursu. Hkrati zaključuje magistrski študij inštrumentalne pedagogike na Državnem konservatoriju Jacopo Tomadini v Udinah. Svojo študijsko pot bo septembra 2026 nadaljevala na Kraljevi akademiji v Londonu (RAM), kjer je bila sprejeta na specializacijo Advance Professional Diploma.
Leto se redno udeležuje mojstrskih tečajev pri svetovno priznanih harfistih in pedagogih. Aprila 2025 je bila izbrana izmed 60 harfisti iz celega sveta za udeležbo na seminarju pri Isabelle Moretti, v okviru harfističnega simpozija Stellae Mattinae.
Za izjemne dosežke v času šolanja na Konservatoriju v Mariboru je prejela nagrado dr. Romana Klasinca. Je prejemnica Zoisove štipendije ter štipendij Ministrstva za kulturo RS in Ad Futura ter prejemnica sklada Mladi upi. Od leta 2017 je varovanka ustanove Gallus.
Leto Križanič Žorž se že uveljavlja na glasbenih odrih doma in v tujini – kot solistka ter v različnih komornih zasedbah ter s komornimi in simfoničnimi orkestri. S samostojnimi recitali se je predstavila na Salonu glasbenih umetnikov festivala Lent, na odru Glasbene mladine Ljubljanske v ciklu Prisluhnimo, v Knežjem dvoru na festivalu Poletje v Celju v okviru Glasbene mladine Slovenije, v okviru Festivala Ljubljana v Mednarodnem glasbenem ciklu Mladi virtuozi, na ljubljanskem Magistratu, na ciklu koncertov Stagione di Musica da Camera v Udinah ter na Mittelfestu v Čedadu, v Knežjem dvoru v Dubrovniku v okviru cikla Piano & Strings in v Baročni dvorani Radovljiške graščine v okviru Slovenskega mladega abonmaja.
Kot solistka je nastopila z Orkestrom slovenske filharmonije, s katerim je izvedla redko izvajani Concertino za harfo Maria Castelnuova Tedesca. Z orkestrom Amadeo je na Kogojevih dnevih v Kanalu izvedla Debussyjeve plese za harfo in godalni orkester. Z orkestrom L’Associazione Società Filarmonia je nastopala na turneji operne glasbe Il carro di tespi 2025. V okviru Evropskega mesta kulture se je v Gorici z orkestrom Konservatorija Jacopo Tomadini predstavila v Mozartovem koncertu za flavto in harfo v C-duru, KV 299. Izbrana je bila za sodelovanje z orkestrom SNG Maribor pri izvedbi zahtevne sodobne opere Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja, premierno v Sloveniji, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in v abonmaju SNG Maribor. Sodelovala je tudi z orkestrom SNG Ljubljana v baletni predstavi Hrestač.
Z reškim simfoničnim orkestrom je v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana pl. Zajca izvedla sodobno opero Thomasa Adèsa, Powder her face. Na avdicijah je bila izbrana za sodelovanje z leipziškim orkestrom Gewandhaus na Velikonočnem festivalu v Salzburgu z dirigentom Andrisom Nelsonsom ter za sodelovanje s Simfoničnim in Akademijskim orkestrom Univerze Mozarteum pri izvedbi Mahlerjeve Prve simfonije, opere Capuleti in Montegi ter opere Janko in Metka. Pri izvedbi slednje je bila kot edina inštrumentalistka s posebno pohvalo posebej izpostavljena v kritiki opere. Nastopila je v koncertnih ciklih filharmoničnega orkestra Bad Reichenhall ter s salzburškimi filharmoniki. Kot finalistka izbora Mladi evrovizijski glasbeniki je nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. S simfoničnim orkestrom FVG (Friuli Venezia Giulia) je sodelovala na številnih koncertih in snemanjih. Na Gallusovem Odru izbranih je z orkestrom Amadeo izvedla Tedescov Concertino, s Komornim orkestrom Mendelssohn iz Veszprema pa je s flavtistko Dorotejo Senica izvedla Mozartov dvojni Koncert v C-duru, KV 299. Kot solistka je na Festivalu Lent nastopila tudi v duu s harfistom Brinom Bernatovićem, s katerim sta izvedla Maleckijev Concertino za dve harfi s komornim orkestrom Univerze v Vilni.
Kot menedžerka orkestra in harfistka je sodelovala pri projektih Slovenskega mladinskega orkestra ter kot menedžerka orkestra, mentorica in harfistka pri projektih POK.
Igra v duu s hrvaško kitaristko Magdaleno Banfić in s slovenskim pianistom Vitom Černkom. Kot vabljena glasbenica sodeluje s skladatelji ob izvajanju novih avtorskih skladb, z mladimi glasbeniki v različnih komornih zasedbah ter pri studijskih snemanjih. Na Mozarteumu je s komorno zasedbo posnela CD American Classics Joachima Brüggeja. Večkrat je kot glasbenica vabljena na državne slavnostne in protokolarne prireditve. Poleg tega je redna gostja različnih kulturnih, dobrodelnih in gospodarskih prireditev.
