12. avgust 2025
Grad Kromberk je v soju polne lune gostil kubanskega jazz pianista, skladatelja in producenta Roberta Fonseco. Čarobni avgustovski večer čezmejnega festivala Glasbe sveta je v unikatnem avditoriju med krepko obloženimi trtami in prebujajočimi oljkami prepletel tradicionalno kubansko glasbo z različnimi žanri, kot so jazz, funk in mambo. Ravno štiričetrtinski takti s poudarkom na drugem taktu so v skladbi Mani mambo čisto ob koncu le predramili občinstvo in boke zazibali v ples. Točno tako, kot to počnejo na Kubi.
A brez izzivalnih prošenj karizmatičnega Havančana, ki je odraščal v glasbeni družini in nastopal tudi za Buena Vista Social Club, le ni šlo. Virtuoz z močno dinamiko in občutkom za improvizacijo, je s sodobnim slogom, ki je globoko zasidran v kubanski glasbeni dediščini, nizal zlasti kreacije z zadnjega studijskega albuma La Gran Diversíon. Kakor nekakšen analogni didžej z impresivno klavirsko tehniko jih je s prefinjeno čustveno intenzivnostjo svetovljansko mešal, pa četudi le z nekaj notami, z največjimi latinskoameriškimi hiti. Tako je v dodatek z bogatimi harmonskimi strukturami in kompleksnimi ritmi bežno vtkal klasično kubansko balado z bolero ritmom. Melanholičen, ljubezenski ton Quizás, Quizás, Quizás, ene najbolj znanih kubanskih pesmi, ki jo je napisal Osvaldo Farrés pred skoraj osemdesetimi leti, se sooča z negotovostjo in spremenljivostjo ter izraža tudi ljubezenski idealizem, ki je globoko zakoreninjen v kubanski kulturi.
Romantični večer, ki spominja na zlato dobo kubanske glasbe, je nakazal že izvrstni basist Felipe Cabrera. Cabreri je pripadel solistični vložek v enostavno, a elegantno melodijo z izjemno bogatimi harmonijami, ki omogočajo izražanje globokih čustev. Besame mucho govori o strastni ljubezni, izvajalcem pa omogoča eksperimentiranje in odprtost skozi interpretacijo in čustveni naboj.
Fonsecin koncert je poklon sapo jemajoči življenjski radosti. To mu je uspelo z močnim občutkom identitete, pripadnosti in zavedanja ter čaščenja korenin. Tudi skozi duhovnost, saj se v njegovih ritmih, zvoku in strukturah skladb občutijo prvine afrokubanske kulture, vključno z elementi Santerije, sinkretistične religije, ki izhaja iz zahodne Afrike in se je razvila na Kubi ter v drugih delih Karibov.
Mateja Rot
