5. junij 2025
43. Festival Radovljica 2025 bo potekal od 9. do 26. avgusta. V radovljiški graščini, cerkvi sv. Petra in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem se bo v tem času zvrstilo deset koncertnih večerov, na njih pa bo nastopilo 58 glasbenikov iz enaindvajsetih držav. V sklopu festivala bo potekal mojstrski tečaj za kljunasto flavto, festival pa letos sodeluje tudi z Narodno galerijo Slovenije in festivalom poezije Pranger.
Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Tako bo letos v Radovljici zazvenela glasba od monofonije 11. stoletja do romantične klavirske glasbe. Dva koncerta sta posvečena slovenski glasbeni dediščini 16. stoletja in kar štirje od desetih sporedov bodo avgusta doživeli svoje premiere.
Na otvoritvenem koncertu bomo slišali sonate in kantate z edinstvenim izvirnim glasbilom, baročnim oprekljem, ki je nastal leta 1758 v Barceloni. Solista ansambla La Gioia Armonica bosta znani kontratenorist Terry Wey in Margit Übelleacker na omenjenem opreklju.
Največji letošnji projekt je izvedba oratorija Sveta Neža Bernarda Pasquinija s petimi pevskimi solisti in trinajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci, je nastal pred tremi leti ob štirideseti obletnici festivala in je izvedel že oratorija Alessandra Scarlattija in Alessandra Stradelle. Pasquinijev oratorij je nastal leta 1678 in govori o mučeniški smrti rimske deklice, zavetnice deviške čistosti. V naslovni vlogi bo nastopila mlada hercegovska sopranistka Nikolina Hrkać, drugi štirje pevci pa so svetovno znani specialisti za baročno glasbo Stefanie True, Terry Wey, Jacob Lawrence in Sergio Foresti.
Za najstarejši repertoar na festivalu bo poskrbel ansambel Phylomena, ki ga vodi specialistka za srednjeveško glasbo, pevka in harfistka Jasmina Črnčič.
Znani vokalni ansambel Cappella Pratensis bo prvič v sodobnem času izvedel mašo Johannesa Florija, ki se je ohranila le v kornih knjigah ljubljanskega škofa Hrena, in jo dopolnil z moteti v Ljubljani rojenega Gallusovega sodobnika Georga Prennerja. Ansambel glasbo izvaja iz izvirnih zapisov, tako da so pevci zbrani okrog enega samega notnega stojala.
V cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem bo nastopil sedemčlanski ansambel Le Filigrane z arijami z obligatno pozavno iz italijanskih oratorijev.
Ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer, ki je kot otrok veliko časa preživel pri starih starših v Kranjski Gori, bo izvajal glasbo slepega renesančnega mojstra Giacoma Gorzanisa. Med njegovimi deli je cikel plesov na vseh poltonih kromatične lestvice, ki napoveduje Bachov Dobro uglašeni klavir.
Ruska pianistka Olga Pashchenko je med najvidnejšimi solisti na zgodovinskih klavirjih. Svoj spored je posvetila koncertnemu repertoarju največje pianistke romantične dobe Clare Schumann.
Novi projekt hrvaške specialistke za srednjeveško glasbo Katarine Livljanić je uprizoritev grške drame o kraljici Troje Hekubi na podlagi renesančnega besedila Marina Držića z desetimi pevci in instrumentalisti ansamblov Dialogos in Kantaduri.
Cikel Bachove glasbe letos nadaljujejo njegove sonate za violo da gamba z brazilskim gambistom Juanom Manuelom Quintano in francosko čembalistko Céline Frisch.
Sklepni koncert je posvečen duhovni glasbi mojstra 15. stoletja Mattea da Perugia. Na njem nastopa vodilni ansambel za to glasbo, La Fonte Musica, ki ga vodi Michele Pasotti.
