Petra Kovačič, violina
Timotej Kosovinc, kitara
GMS, Koncertni cikel GM oder 2011/2012
Slovenska filharmonija, Dvorana Slavka Osterca,
četrtek, 16. februarja 2012, ob 19.30
Slovenska filharmonija je 16. februarja gostila Glasbeno mladino Slovenije, ki je organizirala koncert iz cikla GM Oder. Tokrat sta se predstavila violinistka Petra Kovačič in kitarist Timotej Kosovinc, študenta Univerze za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Oba glasbenika ste se že med srednješolskim izobraževanjem v Ljubljani izkazala kot uspešna solista in komorna glasbenika, skupaj pa nastopata od leta 2008. Nastop sta začela z izvedbo Velikega koncertantnega dua v e-molu, op. 25, Maura Giulianija. Pokazala sta več kot solidno tehniko ter kulturo usklajenega in sproščenega skupnega muziciranja. Občasno je zmotila kakšna manjša nejasnost intonacije v partu violine, a je bila izvedba kljub temu lahkotna in prefinjena, torej povsem primerna Giulianijevemu pozno klasicističnemu slogu. Sledila je Serenade Triste Igorja Štuheca, izpovedno, skoraj programsko oblikovano delo. Dovršena tehnika ter izjemen smisel za skladno oblikovanje detajlov sta pripeljala do jasne pripovednosti in poosebljene interpretacije. Prvi del koncerta se je končal s skladbo Carpe diem Nejca Kuharja, mladega slovenskega skladatelja. O tem svojem zgodnjem delu je zapisal, da razvija »podobo, ki je temperamentno zelo raznolika − od zelo čustvenih tem do španskih ritmov, pa spet do plesnih in zelo spevnih delov. Vsa ta energija se prepleta in dosega vrhunce vse do finala, ki pa skladbo zaključi na zelo miren in intimen način.«Gre torej za skladbo jasno pripovedne narave. Izvajalcema je uspelo podati poosebljeno, skoraj intimno interpretacijo tega dela, za katero so značilne Kuharjeva slogovna mešanica ter poudarjeni liričnost in kontemplativnost.
V drugem delu sta Kovačičeva in Kosovinc izvedla stavek El Puerto iz klavirske suite Iberia Isaaca Albeniza. Skladbo je za tokratno zasedbo uspešno priredil kar kitarist Timotej Kosovinc. Sledil je cikel Zgodovina tanga Astorja Piazzole, delo, ki ga sestavljajo štirje stavki: Bordel 1900, Cafe 1930, Nightclub 1960, Concert d’aujourd’hui (Koncert za danes). Skladatelju je s prepoznavnim,sicer relativno omejenim glasbenim jezikom, uspelo predstaviti živopisne slike iz zgodovine te priljubljene glasbene zvrsti, stiliziranega plesa, za številne pa tudi načina življenja. Mlada izvajalca sta cikel izvedla na precej visoki tehnični ravni. Opaziti je bilo nekaj težav z intonacijo v višjem registru violine, vsekakor pa je treba pohvaliti kvalitetno oblikovan ton pri obeh solistih. Pogrešal sem malo bolj izrazito, kontrastno oblikovano dinamiko, je pa izvedba zaradi jasnih poudarkov in muzikalnega ter sproščenega pristopa delovala dovolj temperamentno in slogovno prepoznavno. Solista sta bila za izvrsten nastop nagrajena z aplavzom, ki je izvabil tudi dodatek − še en priljubljeni Piazzolov tango. In tako se je končal še eden iz niza kvalitetnih glasbenih večerov v okviru GM Odra.
Prispevek je bil objavljen v reviji Glasna april-maj 2012 (letnik 43, št. 2)
Dodaj komentar