Novice

Umrl je akademik zaslužni profesor ddr. Janez Höfler, eden od začetnikov glasbenomladinskega gibanja pri nas

18. januar 2026,
dopolnjeno: 22. februar 2026

Spoštovani,

žalna seja za akademika, zaslužnega profesorja ddr. Janeza Höflerja bo na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani potekala v torek, 24. februarja, ob 11.20 uri, v predavalnici 343 (tretje nadstropje, vzhodno krilo).

 V oddelčni knjižnici je med uradnim odpiralnim časom do žalne seje odprta tudi žalna knjiga in prijazno ste vabljeni, da se s svojim podpisom na profesorja spomnite tudi na ta način.


V petek, 16. januarja 2026, je svojo življenjsko pot sklenil akademik in zaslužni profesor ddr. Janez Höfler, ki je s svojim predanim delom močno zaznamoval Zvezo Glasbene mladine Slovenije in revijo Glasbena mladina.

Janez Höfler, rojen 11. decembra 1942 v Zagrebu, dr. muzikoloških znanosti, dr. umetnostnozgodovinskih znanosti, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Po maturi na 1. gimnaziji v Ljubljani (1961) se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo UL, smer tehnična fizika, leta 1963 pa na Filozofsko fakulteto UL, smer muzikologija in umetnostna zgodovina. Študij je končal leta 1968 (muzikologija) oziroma 1971 (umetnostna zgodovina). 

Kmalu po diplomi je postal tajnik Glasbene mladine Slovenije, od leta 1972 njen podpredsednik, leta 1975 pa postane še podpredsednik Glasbene mladine Jugoslavije. Ves ta čas je aktivno deloval tudi pri ustvarjanju revije Glasbena mladina, najprej kot odgovorni urednik (1970–1973), pozneje pa še  kot glavni urednik. 

Leta 1972 je bil sprejet za asistenta na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete. Leta 1973 je obranil doktorat iz muzikologije, 1974 pa doktorat iz umetnostne zgodovine. Leta 1975 je bil izvoljen za docenta na Oddelku za umetnostno zgodovino, zatem za izrednega (1981) in rednega profesorja (1989). Leta 2005 se je upokojil. Od leta 1994 je bil vodja katedre za slovensko umetnost in umetnost drugih južnoslovanskih narodov, med 1994 in 1996 tudi predstojnik oddelka. V tujini je raziskoval na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze Ludovika Maksmilijana, München, kot raziskovalni štipendist Humboldtove ustanove (1978/1979, letni semester 1991, 1996/1997), ter na Harvardskem centru za italijanske renesančne študije Villa I Tatti, Firenze, kot raziskovalni štipendist (fellow) Univerze Harvard (letni semester 1987). V letnem semestru 1990 je bil gostujoči profesor na Umetnostnozgodovinskem inštitutu univerze v Gradcu, v letnem semestru 2002 pa gostujoči profesor na Harvardskem centru za italijanske renesančne študije Villa I Tatti v Firencah.

Kot muzikolog se je Höfler ukvarjal z zgodovino starejše slovenske glasbe, pri čemer je bolj, kot je to bilo dotlej, pritegnil arhivske vire, sodeloval pa je tudi z Ameriškim muzikološkim inštitutom z izdajo zbranih del renesančnega skladatelja Dominiqua Phinota. Raziskovanje arhivskih virov, tudi v tujini (Videm/Udine), je razširil na vire, pomembne za slovensko umetnost srednjega kot tudi novega veka. V želji, da slovenski nepremični umetnostni dediščini ponudi zgodovinsko-topografsko osnovo, je zasnoval dokumentacijski tip gradiva za historično topografijo predjožefinskih župnij. Raziskovalne rezultate na tem področju je strnil v monografiji o razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku (2013). 

SAZU/Glasbena mladina