V torek, 17. junija 2025, je v Dvorani slovenskih skladateljev na Vegovi 7 potekal zaključni koncert učenke violine Angelike Umek, iz razreda prof. Uroša Bičanina na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Dogodek ni bil le sklepno dejanje njenega šolanja, temveč tudi izraz glasbene zrelosti, predanosti in izrazitega umetniškega potenciala mlade glasbenice.
Angelika Umek je s premišljeno zasnovanim in domiselno izbranim programom pokazala širok razpon tehničnega znanja, muzikalnosti in interpretativne občutljivosti. Program je zajel različne izrazne svetove – od čustveno izpovedne Legende Henryka Wieniawskega, lirične Romance Dmitrija Šostakoviča, pa do izbranih komornih del istega ruskega mojstra ter slikovite in temperamentne Sevilllane Aleksandre Juvan. Takšna zasnova ni predstavljala le tehničnega izziva, temveč tudi poustvarjalno odgovornost – predvsem pri Šostakoviču, čigar glasba pogosto prepleta ironijo, melanholijo in notranjo napetost. Angelika se je vseh del lotila z izredno zrelim pristopom – tehnično suvereno, z jasno oblikovanimi frazami ter prefinjeno občutljivostjo do glasbene vsebine. V vsakem stavku je bilo čutiti spoštljiv, a hkrati oseben odnos do interpretacije.
Ob tem zrelem in tehnično dovršenem nastopu pa vendarle velja – v duhu konstruktivne refleksije in z vso mero razumevanja do mlade interpretke – opozoriti tudi na nekaj področij, kjer se nakazuje še prostor za nadaljnji umetniški napredek. V posameznih prehodih med slogovno kontrastnimi deli je bil izraz mestoma nekoliko zadržan ali manj razločno diferenciran, kar je lahko posledica še razvijajočega se občutka za slogovno razplastitev. Nekatere skladbe, ali deli skladb, bi lahko zveneli še bolj jasno v svoji slogovni specifiki. Vendar pa te manjše pomanjkljivosti ne zmanjšujejo celostnega vtisa – nasprotno, kažejo na širok potencial za nadaljnje umetniško dozorevanje, ki bo z izkušnjami in poglobljenim raziskovanjem gotovo prineslo še več izrazne svobode in interpretativne globine.
Pohvaliti velja tudi Angelikino odrsko prisotnost, ki je izžarevala samozavest, a hkrati iskreno predanost glasbi. Njena prezenca na odru je izjemno individualna – nevsiljiva, a karizmatična, z jasno izrazno identiteto, ki izhaja iz njenega naravnega glasbenega talenta. Posebej izstopa njen lep in skrbno oblikovan odnos do tona – v vsakem trenutku je bilo čutiti pozornost do zvočne barve, zvena in detajla, kar je dodatno poglabljalo izrazno moč izvedb.
Mentorski pristop prof. Uroša Bičanina je očitno usmerjen v celosten umetniški razvoj, kar se je odražalo v glasbeničini vsestranski dovršenosti. Angelikin nastop je bil rezultat dolgoletnega, poglobljenega pedagoškega dela in jasno izražene ljubezni do instrumenta in glasbe nasploh.
Zaključni koncert Angelike Umek ni bil le potrditev uspešnega zaključka njenega šolanja, temveč tudi obetaven začetek prihodnje glasbene poti, ki ji lahko, glede na videno in slišano, pripisujemo izjemen potencial. Občinstvo je njen nastop nagradilo z dolgim aplavzom, ki je bil povsem zaslužen.
Vid Sajovic
