Na témo Reportaža

MusiKras 2024

Foto: Andrej Petrovič

Iz tiskane izdaje (izid: 27. september 2024) 

»Z druščino iz Kranja smo se že lani odločili, da bomo znova prišli na MusiKras, in tudi letos smo zelo navdušeni. Na novi lokaciji je bilo zelo lepo. Všeč mi je, ker do skupnih vaj ni bilo treba hoditi v klanec. Imeli smo odlične pogoje za delo – prostori so bili ‘fajn’ (v prostem času smo imeli tudi namizni tenis), jedli smo dobro hrano. Kuharice so bile zelo prijazne. Vodil nas je izjemen dirigent. Super je bilo!«
Dora Stepanovič, pikolo

Poletni meseci so čas, ko se ambiciozni mladi glasbeniki udeležijo različnih poletnih šol. Poleg urjenja na individualnih lekcijah inštrumenta imamo v Sloveniji tudi nekaj orkestrskih poletnih šol (Musica Creativa v Izoli, tabor Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj in GŠ Velenje …). Veliko zanimanje mladih glasbenikov za udeležbo na orkestrskih taborih (organizatorji morajo prijave nemalokrat predčasno zaključiti) kaže na to, da ima godbeništvo v Sloveniji velik potencial. Kar pa ne pomeni, da se ne spoprijema z različnimi izzivi.

Natečaj za nove skladbe

Orkestrski tabor MusiKras v programu »šolski orkester« združuje nadarjene glasbenike od 7. do 14. leta starosti. Ob pripravi tabora so organizatorji hitro opazili, da primanjkuje skladb, primernih za prve korake v skupinsko, orkestrsko igro. Z željo, da bi najmlajšim glasbenikom omogočili ustvarjanje na primerni stopnji, so pihalni orkestri Krasa in Brkinov ob podpori občin Komen, Sežana in Hrpelje-Kozina letos že drugič razpisali mednarodni natečaj originalnih skladb za pihalne orkestre 1. in 2. težavnostne stopnje. Izkupiček tokratnega natečaja je 10 novih skladb (na prvem natečaju jih je bilo enkrat več – 20). Skladbe je ocenjevala mednarodna strokovna komisija v sestavi Lorenza Puscedduja, Mirka Orlača in Mattea Firmija.

Okrogla miza – Kulturni dom Hrpelje, 30. 9. 2024

V sklopu 6. poletnega tabora MusiKras je potekala tudi okrogla miza, katere osrednja govorca sta bila Mirko Orlač (dirigent Pihalnega orkestra Izola, aranžer in učitelj nizkih trobil) in Matteo Firmi (dirigent Tržaškega pihalnega orkestra, skladatelj in aranžer). Skupaj z učitelji, dirigenti, skladatelji in instrumentalisti so se dotaknili problematike pomanjkanja enostavnejših slovenskih skladb za šolske pihalne orkestre. Povzetek ugotovitev je, da imajo slovenski skladatelji težave pri ustvarjanju s tako številnimi omejitvami. Najbrž prav zaradi tega ni zanimanja za pisanje enostavnejše literature za pihalne orkestre (o natečaju je bil med drugim obveščen oddelek za kompozicijo Akademije za glasbo, na natečaj pa se ni prijavil niti en slovenski študent kompozicije). V Sloveniji sicer nastajajo novitete slovenskih avtorjev za pihalne orkestre, a so v glavnem napisane za dotični orkester (zasedba, zmožnosti), ki naroči skladbo. Slovenske skladatelje spodbuja k pisanju novitet tudi Zveza slovenskih godb, ki pa se zaradi omejenih finančnih sredstev ne more primerjati z našimi sosedi Italijani ali Avstrijci. Ker jih država bolj podpira, je pri njih to področje bolje razvito kot /…/

Larisa Marjanović

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja