Kritike|Recenzije Reportaža

Londonski EFG jazz festival 2020 

Shabaka Hutchings, foto: Mark Allan

2. december 2020

Londonski EFG jazz festival je letos potekal od 13. do 22. novembra izključno preko spletnega predvajanja koncertov v živo. V teh dneh se je odvila serija brezplačnih dogodkov in posebnih koncertov s priznanih londonskih prizorišč, kot so The Barbican, King’s Place, pa tudi iz grassroot klubov, kot so znameniti klub Ronnie Scott, 606 Club, CLF Art Lounge, Green Note ter Oliver’s Jazz Bar. Predvajanja številnih live stream koncertov so potekala tudi preko portala Youtube in Mixcloud. Večina koncertov je bila predstavljena brezplačno, šlo je za predstavitve novih del, sodelovanj, enkratnih performansov in produkcij londonskih ter mednarodnih jazzovskih zasedb in izvajalcev. EFG London Jazz Festival v produkciji organizacije Serious je ponudil tudi pester spremljevalni program, pogovore, družinske dogodke ter interaktivna srečanja.

Med vrhunci letošnjega festivala vsekakor izpostavljam koncert armenskega pianista Tigrana Hamasyana, ki je v soboto 14. novembra pripravil ekskluzivni solo set za festival, zaigral pa ga je kar iz kulturne hiše v Venice v Kaliforniji, kjer maestro biva in ustvarja. Ko bodo razmere dopuščale, se bo Hamasyan odpravil na koncertno turnejo ob promociji svojega novega albuma, tokrat pa je pripravil posebno poslastico za ljubitelje jazza – solistični koncert. Na izjemnem večeru je predstavil nov album The Call Within, ki je izšel pri založbi Nonesuch letos poleti. Album odraža Hamasyanovo fascinacijo nad zemljevidi iz različnih obdobij, poezijo, krščanskimi in predkrščanskimi armenskimi ljudskimi zgodbami in legendami, astrologijo, geometrijo, starodavnim armenskim oblikovanjem, skalnimi slikarijami ter kinematografijo. Tigrana zanima zlasti brisanje meja med zgodovino in imaginarnim svetom. Umetnika dobro pozna tudi slovensko občinstvo, saj je v Klubu CD nastopil že leta 2012. Na tokratnem koncertu je zaigral tudi nekaj klasičnih jazzovskih skladb, med njimi tudi skladbo Theloniousa Monka, Off Minor, katere izvedba je bila prava osvežitev na letošnjem festivalu. Tigran je bil namreč leta 2006 zmagovalec Klavirskega tekmovanja Thelonious Monk International Jazz Piano Competition in več kot očitno je, da ga na legendarnega glasbenika vežejo posebni spomini.

Drug izjemni dogodek v okviru EFG festivala je nastal v sodelovanju z znamenitim londonskim centrom kulture Barbican v okviru nove koncertne serije Live from the Barbican, ki poteka vse do 22. decembra. Gre za koncert osrednjega predstavnika nove londonske jazzovske scene, saksofonista, klarinetista in skladatelja Shabake Hutchingsa & orkestra Britten Sinfonia pod vodstvom dirigenta Geoffreya Patersona. Hutchings je februarja letos nastopil v ljubljanskem centru Kinošiška z zasedbo The Comet is Coming. Tokrat pa je bil program zastavljen malce drugače, in sicer je šlo za vabilo poslušalcem k raziskovanju narave in subtilnih elementov klarinetskih skladb Igorja Stravinskega ter Coplandovih živahnih izsekov Americane, Apalaške pomladi. Hutchings je popolnoma zabrisal meje med jazzovsko in klasično glasbo, ko je zaigral Coplandov Koncert za klarinet, ki ga je slednji spisal za legendarnega kralja swinga Bennyja Goodmana. Hutchings je v pogovoru med odmorom pojasnil, da ne gre za jazzovski koncert, temveč privzema jazzovsko formo, ki mu služi kot odskočna deska za interpretacijo klasičnega izraza. Zatrdil je, da sam ne igra jazz glasbe v strogem pomenu besede, temveč uporablja ameriško formo za način reflektiranja o glasbi, ki ga obkroža. Copland je počel enako. Tokrat predstavljene skladbe so ga vselej fascinirale, saj povzemajo bistvo tako jazzovskega kot tudi klasičnega glasbenega ustvarjanja: ideje, ki jih je nekdo zapisal ali podčrtal, performer nadalje poskuša animirati in jim vdihniti življenje. Pri jazzu animiranje poteka z improvizacijo v realnem času, medtem ko pri klasični glasbi skladatelj ustvari glasbo, jo zapiše in poskuša čim bolj natančno opisati, kako jo želi napolniti z energijo. Vloga interpreta pa je, da tej glasbi vdihne življenjsko silo. Za Hutchingsa je vznemirljivo ravno povezovanje različnih glasbenih zvrsti preko nastopajočega glasbenika. Ker je Copland ustvaril glasbo z jazzovsko energijo, v njegovih skladbah opaža povezanost z izvornim pomenom glasbe, četudi njegova izvedba ne zveni ravno tako kot bi jo zaigral Benny Goodman.

Shabaka Hutchings in Britten Sinfonia, dirigent Geoffrey Paterson;
foto: Mark Allan

Tretji koncert pa je improvizacijski presežek mladega, večkrat nagrajenega britanskega saksofonista Binkerja Goldinga, ki je potekal v klubu Kings Place. Binker slovi kot izvajalec ob boku nekaterih najbolj talentiranih britanskih glasbenikov, kot so Zara McFarlane, Ashley Henry in Elliot Galvin. Na improvizacijskem free jazz setu sta se izvajalcu pridružila basist Oli Brice in bobnar Steve Noble. 

Mateja Rot

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja