(iz tiskane izdaje, izid: 20. december 2019)
Na letošnjem jubilejnem 40. festivalu Ars Electronica je v samostanu svetega Florijana potekal prvi festival AIxMusic, kjer so glasbeniki, skladatelji, kulturni zgodovinarji, tehnologi, znanstveniki in razvijalci umetne inteligence z vsega sveta z nastopi, konferencami, delavnicami in razstavami govorili o interakciji med ljudmi in stroji. Festival je nastal v sodelovanju z Evropsko komisijo.
»Ali lahko umetnost navdihuje umetno inteligenco? Ali lahko umetna inteligenca navdihuje umetnost?« se je v uvodu v festival spraševal generalni direktor DG CONNECT, dr. Roberto Viola, in razmišljal o medsebojnih vplivih umetne inteligence in glasbe. »Specifični glasbeni kontekst in umetna inteligenca bosta spodbujala razmisleke o prihodnji vlogi digitalnosti in digitalizacije za našo družbo ter pomagala oblikovati prihodnje tehnologije z značilnim evropskim umetniško navdihnjenim človeškim vložkom,« je pojasnil. Festival AIxMusic organizira Ars Electronica v okviru pobude STARTS Evropske komisije (DG-CONNECT)(1) z izbranimi industrijskimi partnerji, akademijo, raziskovalnimi, izobraževalnimi in umetniškimi organizacijami. Gre za hibridni glasbeni festival in konferenco umetne inteligence. Poleg filozofskega simpozija in predstavitev glasbenih start upov so vzporedno potekali še delavnice in razstave, predavanja ter številni koncerti in predstave. Zakaj premierni festival prepleta glasbe in umetne inteligence? Glasba je bila skozi stoletja predhodnica in sprejemnica novih tehnologij. Tesno je sodelovala z naravoslovjem in matematiko. Matematična in algoritemska načela so vedno igrala pomembno vlogo pri ustvarjanju glasbe. Izumi in izdelava glasbil so vedno zahtevali uporabo novih materialov ter vedno nove izboljšave. Novi inštrumenti so navdihnili in izzvali skladatelje, da so ustvarjali na nove načine, izumljali glasbo sodobno in vizionarsko, s čimer so vodili inovacije zunaj njihovega umetniškega prostora.
Glavni cilji na novo vzpostavljenega festivalskega programa AIxMusic so združevanje umetnikov, ustvarjalcev, računalniških programerjev, filozofov, predstavnikov industrije, oblikovalcev politike; proučevanje zapletenih odnosov med človekom in strojem, kulturo in tehnologijo; praznovanje človeškega duha, ustvarjalnosti in iznajdljivosti, ki se izraža v umetnosti, znanosti in tehnologiji; razumevanje prihajajočih motenj in silnic, ki so posledica novega razvoja in čedalje večje prisotnosti avtonomnih digitalnih sistemov; razvoj potrebnih veščin in strategij nadzora nad trenutnimi spremembami, zlasti v zvezi z novimi aplikacijami strojnega učenja na področjih iz vsakdanjega življenja; razumevanje in krepitev vzajemnosti in potencialov sodelovanja S+T+ARTS kot vira za nova odkritja in inovacije; spodbujanje novih idej za razvoj tehnologij in aplikacij umetne inteligence ter sklepanje zavezništev »evropskega načina« kulture in človeštva.
Na festivalu se je predstavil tudi projekt Yamaha AI z naslovom Dear Glenn v sodelovanju s priznanim luksemburškim pianistom Francescom Tristanom, flavtistom Norbertom Travögerjem ter violinistko Mario Elisabeth Köstler (slednja sta predstavnika orkestra Bruckner). Yamaha Corporation ob podpori fundacije Glenna Goulda trenutno razvija prvo klavirsko rešitev s kombinacijo umetne inteligence na svetu, ki je sposobna analizirati in igrati glasbo v slogu človeškega pianista med interakcijo z glasbeniki v glasbenem ansamblu. Gre za treniranje umetne inteligence s kombinacijo samodejne analize posnetkov Glenna Goulda in veščin sodelujočih glasbenikov. Na festivalu smo se tako obiskovalci lahko udeležili klavirskega koncerta v slogu Glenna Goulda v realnem času in na odru je potekala interakcija med pianistom umetne inteligence in človeškim ansamblom.
foto: Jürgen Grünwald
Obenem je treba omeniti še letošnjo edicijo Prix Ars Electronica 2019 in nagrado zlata nike v kategoriji Digitalna glasba in zvočna umetnost. Nagrado je prejel avstrijski umetnik Peter Kutin s svojo kinetično zvočno skulpturo TORSO #1. Z nagrajenim delom Kutin raziskuje, kako je mogoče premikanje in pospeševanje zvočnih virov uporabiti z zvočne, glasbene, skladateljske perspektive. Ustvaril je kvadrofonični sistem z minimalističnimi nastavitvami. Na štiri rotorje na 2,5 metra dolgi vodoravni osi so nameščeni štirje 100-voltni zvočniki. Osi se vrtijo z rahlo spreminjajočo se hitrostjo, ob tem pa statični mikrofoni prevzamejo zvok, ki ga oddajajo vrtljivi zvočniki, da ustvarijo fazo povratnih tonov, ki se pošljejo nazaj v štirikotni sistem, ki obkroža občinstvo. Avtor, ki je navdih za skulpturo črpal iz klopotcev, je raziskoval izboljšave akustike prostorov z vplivi vrtljivih zvokov in manipuliranjem z načinom poslušanja obiskovalcev.
Peter Kutin: TORSO;
foto: vog.photo
Mateja Rot
Članek je bil objavljen v tiskani številki revije Glasna (4-2019, izid: 20. 12. 2019)
Revijo Glasna naročite tukaj:
http://www.revijaglasna.si/narocite-se/postanite-narocnik-revije-glasna/
Mateja Rot
[1] STARTS je pobuda Evropske komisije za spodbujanje integracije znanosti, tehnologije in umetnosti in razvoj družbenih, ekoloških in gospodarskih inovacij.
