12. oktober 2023
Letos beležimo 151 let od rojstva angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa, ki velja za enega izmed pomembnejših skladateljev 20. stoletja. Najbolj poznan je po svojih prizadevanjih za vključevanje tako elementov angleške ljudske pesmi v svoja dela kot tudi polifonije iz časa Tudorjev, s čimer je uspešno obudil britansko glasbo.
Zanimanje za glasbo je začel izkazovati že v zelo zgodnjih letih. Najprej se je naučil igrati na violino, violo, klavir, pa tudi na orgle, kmalu zatem pa mu je pozornost vzbudila tudi umetnost kompozicije. Študiral je na Kraljevem kolidžu za glasbo v Londonu, in sicer istočasno kot angleški skladatelj Gustav Holst, s katerim sta ostala bližnja prijatelja do konca njunih življenjskih poti. Tri leta je študiral tudi na Trinity College v Cambridgeu v razredu Huberta Parryja, Charlesa Wooda in Charlesa Villiersa Stanforda.
V njegovih zgodnjih delih lahko občutimo, da mu takratna angleška glasbena scena ni bila blizu. Zato se je odločil, da bo v svojo glasbo, namesto da bi se upognil pred tujiimi vplivi, vnesel element narodnega – tako je ta, misleč na angleško ljudsko pesem, postal najosnovnejši in najpomembnejši gradnik v njegovih kompozicijah. Skladatelj je bil tudi mnenja, da je »doživeto poslušanje glasbe enako pomemben del nastajanja same glasbe kot komponiranje ali izvedba nje«.
1910 je svoj prvi večji javni uspeh doživel na premierni izvedbi dela Fantazija na temo Thomasa Tallisa, z delom A London Symphony pa je kasneje požel še več uspeha. Med prvo svetovno vojno je prostovoljno odšel v vojsko, v času premirja pa je bil povišan v glasbenega vodjo Prve armade britanskih ekspedicijskih sil. 1919 se je vrnil na Royal College of Music v vlogi učitelja, ne dolgo zatem pa je postal tudi zborovodja Bachovega zbora in v združenju Handel Society.
V času svojega življenja se je preizkusil v večini glasbenih žanrov: napisal je devet simfonij, šest oper, balet in ogromno himničnih napevov, pisal pa je tudi komorna in odrska dela. Ko je dopolnil 70 let, je začel komponirati tudi filmsko glasbo: 1948 je napisal glasbo za film Scott of the Antarctica, na podlagi katerega je kasneje nastala Symphonia Antarctica.
Deset let pozneje, 1958, je umrl, njegovo žaro pa so položili poleg groba velikega angleškega baročnega skladatelja Henryja Purcella v Westminstrski opatiji.
V čast skladatelju zaključujem z njegovim zapisom, hkrati pa vas z veliko spodbudo vabim, da prisluhnete neponovljivi Fantaziji na temo Greensleeves, ki predstavlja srce njegove ustvarjalne biti:
“Največji umetnik neizogibno pripada svoji deželi, tako kot najbolj skromen pevec svoji oddaljeni vasi. Oba in vsi, ki so med njima, so členi iste verige, na različnih ravneh izražajo isto željo po umetniškem izražanju in, še več, isto naravo umetniškega izražanja.”
Povzeto po: Ralph Vaughan Williams’s Biography, Classic FM & Ralph Vaughan Williams: how his visionary music has influenced today’s composers, Gramophone
Jure Juvan
