Jasna Žitnik Remic, prejemnica zlatega znaka JSKD
JSKD vsako leto podeli eno zlato plaketo, štiri srebrne plakete in en zlati znak. Za leto 2021 je zlati znak prejela Jasna Žitnik Remic za izjemne ustvarjalne dosežke na področju vokalne glasbe.
Zlati znak, ki nagrajuje odmevne enkratne ustvarjalne ali poustvarjalne dosežke v preteklem obdobju, s poudarkom na inovativnosti in integrativnosti, je Jasna Žitnik Remic prejela za prizadevno in navdihujoče ustvarjalno delo, dosežke ter inovativne pristope na področju vokalne glasbene dejavnosti. Jasna Žitnik Remic je sicer umetniška vodja in pevka a cappella zasedbe Jazzva, ki je leta 2019 zasedla 3. mesto na izboru za zborovsko pesem Evrovizije v Göteborgu. S kulturnim društvom Jazzva skrbi tudi za organizacijo vsakoletnega Ljubljana Vocal Festivala. Poleg tega vodi pevsko zasedbo Maroltovke, ki deluje v okviru Akademske folklorne skupine France Marolt, poje v skupini Selecto, kot pevka, pedagoginja in aranžerka pa sodeluje s številnimi drugimi glasbeniki, zasedbami in zavodi.
Z Jasno smo se pogovarjali po njenem povratku iz Dubaja, kjer je Jazzva ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, nastopila na Expo 2022.
Najprej iskrene čestitke ob podelitvi Zlatega znaka. S kakšnimi občutki si sprejela priznanje?
Hvala lepa, novica o priznanju je bila zame ogromno presenečenje. Ko sem prejela telefonski klic glede nagrade, najprej sploh nisem razumela, za kaj gre, šele ko sem odložila telefon, me je spreletelo, kako pomembno priznanje sem prejela, v kakšno eminentno družbo sem bila ravnokar sprejeta. V naslednjih dneh, tednih, ko sem se z novico o zlatem znaku »spoprijateljila« sem začela ugotavljati, da tovrstna nagrada ne pomeni le izjemnega priznanja za dosedanje delo. Razumem jo predvsem kot spodbudo, popotnico in motivacijo za nadaljnjo pot.
In ta pot je zelo pestra! Poleg umetniškega vodenja zasedbe Jazzva in Maroltovke, sodeluješ tudi s plesalci AFS Marolt, skupino Selecto, pripravljaš Ljubljana Vocal Festival (ki ste ga morali letos jeseni zaradi korone žal izvesti v okrnjeni obliki) … Kako usklajuješ vse te raznolike aktivnosti?
Z največjim veseljem! Svojega glasbenega udejstvovanja ne doživljam kot različnih aktivnosti, vse vidim kot eno, vse se mi med seboj preplete in črpa eno iz drugega. Pogosto se mi zgodi, da me pri delu z eno skupino prešine zamisel za drugo zasedbo. Priložnost delati na toliko različnih področjih dojemam kot velik privilegij in srečo. To človeka ohranja svežega, dinamičnega in vedno odprtega za nove ideje. Kako skombinirati petdeset različnih urnikov, no, to je pa povsem druga zgodba. To pa usklajujem z veliko kave. (smeh)
Na kulturni praznik, 8. februarja, smo lahko v informativnem programu Dnevnika spremljali prispevek o težavah samozaposlenih v kulturi. Kako se ti znajdeš v tem sistemu?
Čeprav delo “na svobodi” ni vedno tako romantično in svobodno, kot si morda predstavljamo, me je prav ta korak popeljal v življenje, kot ga živim sedaj. In, iskreno, ne predstavljam si drugačnega. Vsak umetnik, ki vstopa v svet samozaposlenih mora pričakovati ogromno dela. Biti mora angažiran, iskati priložnosti in si jih pogosto ustvarjati kar sam. Samostojna pot ni za vsakega, ni vedno preprosta, a je lahko res čudovita.
Časi za samozaposlene v kulturi so trenutno res obupni. In žal izgleda, da bo pot samozaposlenosti še dolgo edina možnost za številne umetnike. Vseeno ostajam optimistična in upam, da bomo ustvarjalci v prihodnost stopili bolj povezani, da bomo s skupnimi močmi iskali rešitve za uradniške prepreke in ustvarjalne zagate, predvsem pa, da se bomo znali postaviti zase in drug za drugega.
Lepo povedano. Čeprav se včasih zdi, da vleče vsak kulturnik v svojo smer in za svojo stvar, nas prav ljubezen do umetnosti vseeno vseskozi povezuje. Hvala za pogovor in še tako uspešno naprej!
Tisa Mrhar
Dodaj komentar