5. november 2023
Violončelistka Zala Vidic je po zaključenem študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu prof. Reinharda Latzka, nadaljevala magistrski študij na Konservatoriju v Amsterdamu pri prof. Pietru Wispelweyju. Nastopila je kot solistka s Simfoniki RTV Slovenija, orkestrom Cantabile, Orkestrom KGBL, RTV Köln in Komornim orkestrom Mendelssohn. Osvojila je številne nagrade na domačih in mednarodnih tekmovanjih, leta 2016 pa je kot predstavnica Slovenije nastopila v finalu tekmovanja Mladi evrovizijski glasbeniki v Kölnu. Izvedla je koncerte v okviru Glasbene mladine ljubljanske, Imago Sloveniae in Mladi virtuozi ter sodelovala na festivalih v Amsterdamu, na Bledu in v Ljubljani. Anže Rupnik je zaključil magistrski študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Je večkratni nagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj, solistično in kot član Klavirskega tria Rupnik, v katerem že 13. leto igra s sestro Manco in bratom Nejcem. Za izvedbo 2. klavirskega koncerta Dmitrija Šostakoviča z Orkestrom Slovenske filharmonije je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
V koncertnem ciklu GM oder bosta nastopila v Ljubljani (torek, 7. november, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji) in v Celju (sreda, 22. november, ob 19.30, Glasbena šola Celje).
Zala in Anže, spoznala sta ze že kot srednješolca, kdaj pa sta prvič sodelovala na odru?
Zala: Spoznala sva se na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer sva bila sošolca. Do prvega skupnega sodelovanja je prišlo letos januarja, ko sem potrebovala pianista za izvedbo recitala v okviru Glasbene mladine ljubljanske v dvorani ljubljanskega konservatorija.
Anže: Z veseljem sem se odzval na Zalino vabilo k sodelovanju, saj mi je komorno muziciranje zelo pri srcu. Na vajah sva se takoj super ujela, tudi januarski koncert je odlično uspel, zato se zelo veselim prihajajočih koncertov v Ljubljani in Celju ter nadaljnjega sodelovanja.
Glede na to, da ne delujeta v istem mestu, kako usklajujeta termine za vadbo?
Sicer nisva več tako oddaljena, kot sva bila lansko študijsko leto, vseeno pa je termin vaj včasih težko uskladiti zaradi prenekaterih službenih ter tudi drugih obveznosti. Navadno si čas za skupno vadbo vzameva ob dopoldnevih in vikendih, tudi minule krompirjeve počitnice so nama prišle še kako prav. Skupno vajo si v naprej strukturirava ter poskrbiva, da sva oba na vajo primerno pripravljena. Sva mnenja, da je za kvalitetno skupno igro pomemben tudi dober medsebojni odnos, zato vaje vedno začneva s skodelico kave. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vodstvu Glasbene šole Kranj, ki nama je prijazno odstopilo prostore za vajo.
Katerim umetniškim projektom sta se posvečala v zadnjih mesecih?
Zala: V zadnjih mesecih sem se ukvarjala predvsem z zaključkom študija v Amsterdamu, ki se je končal z magistrskim nastopom v mesecu juniju. Sledil je velik premor od glasbenega ustvarjanja. V tem času sem se zaposlila v Glasbeni šoli Zagorje, poleg tega pa sodelujem kot substitut v orkestrih, v stalnih in priložnostnih komornih skupinah, trenutno v Orkestru Slovenske vojske.
Anže: Tudi jaz sem konec junija zaključil magisterski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zahteven in obsežen program magistrskega koncerta je zahteval res veliko vaje. Vseeno sem poleg tega izvedel tudi nekaj drugih projektov – solistični recital ter dva komorna – z Zalo ter bratom Nejcem, za Glasbeno mladino ljubljansko. Z letošnjim šolskim letom sem kot učitelj klavirja in korepetitor zaposlen na Glasbeni šoli Kranj.
Kako pa bodo izgledali prihajajoči meseci, imata še kakšne načrte v letošnji koncertni sezoni?
Zala: Kot sem že prej omenila bom v naslednjih mesecih ustvarjala z različnimi komornimi skupinami, česar se zelo veselim.
Anže: Dela na glasbeni šoli je veliko in vzame dosti časa, posledično ga za vadbo klavirja ostane manj, kot bi si želel. Bi pa tudi jaz rad čim večkrat stal na koncertnem odru, solistično in v raznoraznih skupinah. Tudi skupaj z Zalo že razmišljava o naslednjih projektih, zbirava program in lokacije za koncerte.
Kakšen spored sta pripravila za koncerte, ki jih bosta izvedla v okviru cikla GM oder?
Zala: Moj cilj pri izbiri repertoarja je igrati skladbe oz. sonate, ki se redkeje pojavljajo na koncertnih listih. Tako sva prišla na idejo, da bi izvedla Sonato za violončelo in klavir v a-molu, op. 36, skladatelja Edvarda Griega. Čeprav Sonata ob nastanku ni bila najbolje sprejeta, vseeno vsebuje zelo širok nabor emocij, je efektna in za poslušalca zanimiva.
Anže: Ideje za nov repartoar sva začela zbirati že takoj po prvem skupnem koncertu. Poleg Griegove sonate boste lahko na prihajajočih koncertih slišali tudi bolj znani deli, ki sta stalni del violončelističnega repertoarja. Tako bo prvi del koncerta sestavljen iz Beethovnove Sonate za klavir in violončelo št. 5 v D-duru, op. 102, št. 2 ter dela Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca.
Dodaj komentar