(iz tiskane izdaje, izid: 30. marca 2021)
Nagrada Prešernovega sklada je s Prešernovo nagrado vred najvišje priznanje Republike Slovenije za vrhunske dosežke v umetnosti, ki jo umetnikom podeljujejo že od leta 1962. Prejemnica nagrade Prešernovega sklada za leto 2021 je med drugimi violinistka Lana Trotovšek, ki trenutno živi in ustvarja v Londonu. Zdaj že mednarodno uveljavljena glasbenica je s solističnim debijem leta 2012, ko je pod taktirko dirigenta Valerija Gergijeva nastopila z orkestrom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga, vstopila na eminentne glasbeno-umetniške odre sveta, od londonskega Wigmore Hall do dunajske koncertne hiše. Z leta 2006 ustanovljenim Greenwich Trio, v katerem sodeluje z violončelistko Heather Tuach (v prvotni zasedbi je vrsto let igral Stjepan Hauser, spomnimo se ga iz zasedbe 2Cellos) in pianistko Yoko Misumi, je posnela več zgoščenk in prejela številne nagrade, kot enega od največjih dosežkov pa je treba zagotovo izpostaviti izvedbo vseh desetih Beethovnovih violinskih sonat, ki jih je v sodelovanju s pianistko Mario Canyigueral v počastitev skladateljevega rojstva pripravila in izvedla v treh večerih lanskega Festivala Ljubljana. Kritiki v mednarodnem prostoru v njeni igri prepoznavajo in cenijo predvsem njen prečiščeni zven, muzikalni smisel za fraziranje in brezhibno intonacijo. Svojo poustvarjalno dejavnost Lana Trotovšek dopolnjuje s predajanjem znanja na obeh izobraževalnih ustanovah v Londonu in Ljubljani, kjer je tudi sama vrsto let pridobivala znanje.
Kdaj in kje so vaši začetki poti v glasbeni umetnosti in kdaj ste se odločili, da boste vanjo vstopili tudi kot profesionalna glasbenica?
Violino sem se začela učiti pri štirih letih. Ker sta starša glasbenika in sem bila od začetka obdana z glasbo, nisem nikoli pomislila, da se z glasbo ne bi ukvarjala. Tako da odločitev ni bila nenadna. V sebi sem od nekdaj vedela, da bom glasbenica.
Kdo je v tem času – in morda še vedno – najbolj vplival na vaše življenje, umetniško zorenje?
Pri mojem umetniškem razvoju so najbolj vplivali nekateri moji profesorji ter legendarni glasbeniki. Pri 17 letih sem prvič odšla na mednarodni mojstrski tečaj violine v Dartington (Velika Britanija), vodil ga je virtuoz Ruggiero Ricci. Čeprav se je tega tečaja udeležilo mnogo izvrstnih mladih violinistov, je povabil mene v svoj razred na Mozarteum v Salzburgu. To je bil eden najpomembnejših dogodkov v mojem razvoju, saj se do takrat nisem še čisto zavedala svojih vrlin pri igranju violine in zakaj pravzaprav to počnem. Vzporedno z Mozarteumom sem obiskovala Akademijo za glasbo v Ljubljani pri Volodji Balžalorskem, ki me je skrbno vodil kar 12 let. V Londonu sem med študijem na glasbenem kolidžu Trinity in Kraljevem kolidžu prišla v stik z legendarnimi glasbeniki, kot so Ivri Gitlis, Ida Haendel, Bernard Greenhouse ter Menahem Pressler. Takšna izpopolnjevanja in izkušnje so zelo vplivali na moj razvoj, tako kot pozneje sodelovanja z glasbeniki, kot so Valerij Gergijev, Jurij Bašmet, Gianandrea Noseda, Sergej Krilov, Tan Dun …
Kje črpate navdih in energijo za številne uspešne umetniške projekte, ki ste se jih lotili?
Energijo črpam iz ljubezni do glasbe, strasti do tega, kar počnem. Vodi me močna želja po nastopanju in novih projektih. Navdih včasih dobim ob poslušanju izjemnih posnetkov legendarnih glasbenikov in tudi od kolegov, s katerimi sodelujemo. Med sabo se spodbujamo. Seveda je včasih težko, še posebej zdaj, med pandemijo. Koncerti se odpovedujejo, ti pa so glavni vir motivacije za glasbenika.
Sta vam katero obdobje in skladatelj še posebej ljuba?
Vedno mi je najbolj ljub skladatelj tisti, ki se mu trenutno posvečam. Zadnjih nekaj let sem se posebej posvetila Ludwigu van Beethovnu. Seveda sem poleg njega izvajala tudi skladbe drugih skladateljev. Vendar me je Ludwig okupiral s svojimi desetimi sonatami za violino in s svojim koncertom. Poleg tega sem veliko izvajala njegova komorna dela; klavirski trii, kvarteti in kvinteti. Detajli v njegovi glasbi, ki jih je treba izdelati, nasprotujoči si karakterji in globina njegove glasbe zahteva predanost. Johann Sebastian Bach pa je vedno ob meni, ne glede na drugi repertoar.
/…/
Aleksandra Gartnar Kastelic
