Iz tiskane izdaje (izid: 22. december 2022)
Pogovor ob 20-letnici delovanja društva
Orgle so s svojo dolgo zgodovino in podobo zagotovo eno najbolj zanimivih glasbil, ki že stoletja navdihujejo skladatelje in izvajalce. Tudi na Slovenskem lahko sledimo bogati orglarski zgodovini, še posebej v preteklem stoletju in pol, pa tudi porajajoči se orgelski literaturi. Z umestitvijo orgel v predmetnik glasbenih šol so te postale še dostopnejše širši javnosti, ki se nad njimi upravičeno navdušuje. Najbrž ni presenetljivo, da so orgelski navdušenci pred dobrimi 20 leti tako ustanovili Slovensko orgelsko društvo. Ob okroglem jubileju društva smo pripravili pogovor z njegovo sedanjo predsednico, prof. Andrejo Golež Gruden.
Lani je minilo 20 let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko orgelsko društvo. Če se za začetek ozremo v leto 2001: kako naklonjen je bil orglam slovenski kulturni prostor ob ustanovitvi društva? Kaj je bil razlog za ustanovitev SOD?
Leto 2022 je za Slovensko orgelsko društvo praznično obarvano, saj praznujemo 20-letnico svojega delovanja, sicer z enoletnim zamikom zaradi epidemioloških razmer. Leta 2001 je skupina slovenskih orglavcev, pedagogov ter izdelovalcev orgel ustanovila Slovensko orgelsko društvo, ki si je kot prvenstveni cilj delovanja postavilo skrb za orgle kot enega pomembnejših elementov naše glasbene in kulturne dediščine. Orgle so namreč glasbilo, ki je v našem kulturnem prostoru prisotno že vsaj tisočletje, v Sloveniji pa so orgle ohranjene iz zadnjih petih stoletij.
Orgelsko področje je zelo specifično in raznovrstno, za uspešen razvoj je potrebno organizirano strokovno sodelovanje, ta potreba in želja sta bili leta 2001 razlog za ustanovitev SOD. Orgle so eden izmed stebrov identitete vsakega naroda, zato si zaslužijo biti v kulturnem in glasbenem prostoru prepoznavne.
Se je v 20 letih kaj spremenilo in kakšno vlogo je imelo pri tem SOD?
Vsekakor je slovenski glasbeni in kulturni prostor v teh letih postal bolj naklonjen orglam in orgelski stroki. Čeprav orgle povezujemo z močno tradicijo, ki bi utegnila biti nekoliko toga, so orgle lahko tudi moderen in priljubljen inštrument, privlačen za mladi rod. SOD se je vsa ta leta trudil organizirati inovativne projekte z visoko umetniško vrednostjo, močno je sodelovanje s tujimi državami, ki imajo orgelsko kulturo na višji ravni. Organizirali smo mnogo orgelskih dogodkov, ki so pustili pečat v slovenskem glasbenem in kulturnem prostoru ter osvetlili orgle iz drugega zornega kota.
Na spletni strani društva piše: »Ob ustanovitvi smo si zastavili smernice, ki so vseskozi naše temeljno vodilo […]« Katere smernice so v preteklosti usmerjale delovanje društva, so se obstoječim morda pridružile tudi nove?
Naš prvenstveni cilj je uveljavitev orgel kot umetniškega inštrumenta, to smo skušali uresničevati v dosedanjem delovanju in nam bo glavno vodilo tudi v prihodnje. Ohranjati želimo projekte, ki so že tradicionalni, po drugi strani pa želimo prinašati v orgelsko kulturo svežino in inovativnost, prikazati orgle drugače, jih še bolj popularizirati pri širši javnosti. SOD je v dosedanjem delovanju organiziral številne idejno zelo različne in inovativno zasnovane projekte: Slovenski orgelski ciklus, Slovenski orgelski dan, Revija mladih slovenskih orglavcev, orgelske poti v bližnja evropska mesta in po Sloveniji, mednarodne orgelske šole in seminarji so se uveljavili kot stalni projekti. Sodelujemo z mediji, živa je publicistika, sodelujemo z različnimi ustanovami, župnijami, aktivno se povezujemo s tujino. Poleg organizacije zastavljenih projektov pa si želimo dobrega sodelovanja slovenske orgelske stroke in konstruktivne strokovne diskusije.
Katera so glavna področja delovanja SOD? Česa se lahko kot člani SOD nadejamo?
Vsakoletni osrednji dogodek je Slovenski orgelski ciklus, ki je edini tovrstni glasbeni dogodek, ki ni vezan samo na eno /…/
Aleksandra Gartnar Kastelic
Dodaj komentar