Iz tiskane izdaje (izid: 28. september 2022)
Festival SAXGO v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica je najstarejši saksofonski festival pri nas – ponaša se kar s četrtstoletno tradicijo. Na njem so se letos zvrstili trije jazz koncerti (Filippo Orefice trio, AB BAARS’ Fish-Scale Sunrise in Patrick Bartley Jr z Big bandom RTV SLO). Druga polovica festivala je bila sestavljena iz štirih klasičnih koncertov – na All together now so se predstavili člani žirije 9. Mednarodnega tekmovanja saksofonistov z organizatorji festivala, svoj koncert je imel Mladinski saksofonski orkester ALPSAXsummer 2022, na sklepnem večeru smo prisluhnili težko pričakovanemu finalu tekmovanja, na katerem so nastopili Domen Koren (Slovenija), Takaya Minami (Japonska), Etienne Boussard (Francija) in Karol Mastalerz (Poljska). Prav poseben večer na SAXGO22 nam je pričaral francoski Kvartet saksofonov ZAHIR, ki ga sestavljajo Guillaume Berceau (sopran saksofon), Etienne Boussard (alt saksofon), Florent Louman (tenor saksofon) in Joakim Ciesla (bariton saksofon). Ob prijetnem klepetu z mlado, a kljub temu na mednarodnih odrih že uveljavljeno komorno zasedbo je v Novi Gorici nastal spodnji intervju.
Kdaj se je vse začelo, kako je nastal Quatour Zahir?
Čeprav smo dobri prijatelji že kar nekaj časa, saj smo se spoznali še pred študijem pri Claudu Delangleju – Florent in Guillaume se poznata s konservatorija v Toulousu, Joakim in Florent sta se spoznala na konservatoriju v Lyonu – smo kot kvartet skupaj začeli igrati šele v Parizu na CNSM leta 2015 pod mentorstvom Laszla Hadadyja. Januarja letos se je kvartetu pridružil Etienne za La folle Journée de Nantes – to je zelo velik festival klasične glasbe v Franciji. Zamenjal je Sandra Compagnona.
Kmalu po ustanovitvi kvarteta ste se začeli udeleževati glasbenih tekmovanj. Leta 2016 ste bili nagrajenci mednarodnega tekmovanja za komorne skupine FNAPEC v Franciji, že leto dni pozneje ste zmagali na prestižnem mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo v Osaki na Japonskem. Kako je slednje spremenilo vaše življenje?
Osaka je bila poseben izziv. Sprva je bila velika motivacija za vaje in globlje povezovanje kot kvartet. Srečali smo se z veliko količino repertoarja za kvartet saksofonov, saj je bilo tekmovanje sestavljeno iz treh etap, za vsako pa je bilo treba pripraviti tri skladbe. Odločili smo se za tri standarde – največje kvartete za saksofon, Desenclosa, Schmitta in Glazunova, nekaj sodobne glasbe ter Piernéja in Rivierja. Vse to je bil res velik zalogaj. Kot zmagovalce so nas nagradili s turnejo z 12 koncerti v desetih mestih po Japonskem. Tudi nasploh se je pojavilo več priložnosti za koncerte. Leta 2020 so nas še enkrat povabili na Japonsko in morda nas bodo znova tudi leta 2025. Zahvaljujoč tekmovanju v Osaki nam je uspelo izdati tudi prvo zgoščenko. Po tem velikem tekmovanju na Japonskem smo se udeležili še treh spletnih tekmovanj – Manhattan, Vienna in Berlin International music competition (op. p. Na vseh treh je kvartet osvojil zlate medalje). Zaradi dunajskega tekmovanja smo imeli priložnost igrati v legendarni dvorani dunajske koncertne hiše Wiener Konzerthaus, kar je bilo zelo lepo in posebno doživetje.
Kako izbirate nov koncertni repertoar?
Najprej želimo doseči ravnovesje med izvirnimi skladbami, transkripcijami in sodobno glasbo. Ob tem seveda poskušamo oblikovati tudi neko rdečo nit programa (npr. lahko je pretežno glasba ruskih skladateljev ali program, ki se ukvarja s plesi itd.). Zdi se nam pomembno ohranjati izvirni repertoar, vendar je zabavno delati transkripcije in iskati novonastale skladbe za kvartet saksofonov. Zelo pomembno je igrati glasbo sodobnih skladateljev – s tem ustvarjamo prihodnost za naš instrument in ga nekako ohranjamo pri življenju.
Torej vam je sodobna glasba zelo všeč?
Zelo radi igramo sodobno glasbo. Posebej lepe spomine imamo na Kvartet saksofonov, delo japonskega skladatelja Ichire Nodaïra, ki smo ga pripravili za tekmovanje v Osaki. To je res čudovita glasba, zelo radi jo izvajamo. Želimo si, da bi postali saksofonski kvartet oz. del nove generacije saksofonistov, ki bo skrbela za širitev repertoarja za kvartet saksofonov. Rostropovič je nekoč dejal, da razlog, da violončelisti nimajo koncerta za violončelo od Čajkovskega (seveda, obstajajo Variacije, vendar ne koncert) ali Brahmsovega koncerta za violončelo, je zgolj v tem, da takratni violončelisti niso naročali velikim skladateljem (tistega časa), da bi pisali nova dela za njihov instrument. Zato moramo spodbujati sodobne skladatelje, da pišejo nove skladbe za nas. Treba jih je preizkusiti in izvajati na koncertih. Sicer nam lahko zlahka uide kakšno pomembno delo skladateljev, ki se bodo zapisali v zgodovino …
Na gradu Kromberk v sklopu festivala SAXGO smo slišali, da pišete precej transkripcij velikih klasičnih del (godalnih kvartetov, orkestrskih skladb itd.). Kako izberete kompozicijo, ki jo boste priredili za kvartet saksofonov?
Ko želimo napisati transkripcijo, najprej /…/
Larisa Marjanović