(iz tiskane izdaje; izid: 26. junij 2020)
Med karanteno se je bilo tudi glasbeno dogajanje primorano preseliti v virtualni svet. Glasbeniki so se povezovali na daljavo in se s tehnologijo združili v skupne videoposnetke. Tako je nastala tudi priredba skladbe Michaela Jacksona Heal the World, ki so jo pod mentorstvom zborovodje in učitelja Jakoba Feguša ustvarili otroci iz Osnovne šole Podlehnik iz okolice Ptuja. Njihova priredba je še bolj posebna zato, ker so poleg svojih glasov in inštrumentov za izvajanje uporabili vsakdanje predmete, ki jih najdemo doma.
Kako ste dobili idejo, da bi otroke vključili v ta pevski izziv? Zakaj ste se odločili ravno za to Jacksonovo pesem? Ste imeli v mislih morda tudi katero drugo?
Pri svojem delu vedno na prvo mesto postavljam glasbeno ustvarjalnost, pri kateri otroci dobijo pomembno vlogo pri ustvarjanju in poustvarjanju skladb. Ker sem želel spodbuditi njihovo ustvarjalnost med osamitvijo zaradi koronavirusa, sem jim zastavil pevski izziv. Želel sem, da se otroci kljub vsemu lahko nekako glasbeno »družijo« s sošolci ter si lahko v tem času nekoliko popestrijo dneve izolacije. Hkrati ima video, ki je nastal, globlje sporočilo in spodbuja otroke k ohranjanju narave za svojo lepšo prihodnost. Za to skladbo sem se odločil, ker so otroci pri predmetu Ansambelska igra tik pred odhodom iz šolskih prostorov izrazili željo po igranju te skladbe in se mi je zdela njena sporočilnost primerna za ta čas. Da so otroci še lažje začutili bistvo sporočila pesmi, sem dodal del skladbe in rap v slovenščini. Sploh najmlajši sodelujoči otroci, ki so se odzvali na pevski izziv, so pesem zelo ponotranjili in s svojo otroško preprostostjo in veseljem ob izvajanju skladbi dali poseben pečat.
Ste jih pri izbiri inštrumentov in inovativni izvedbi usmerjali vi ali so se kakšnih posebnosti izmislili tudi sami?
Dekleta, ki so igrala klavir, kitaro in flavto, so skupaj z bas kitaro posnela osnovo, drugim otrokom pa sem predlagal, da se zdaj, ko nimajo možnosti dostopa do šolskih glasbil, ozrejo okrog sebe, kajti naša okolica in narava sta polni predmetov, ki samo čakajo, da jim vdahnemo glasbeno življenje. Konec koncev, če dobro pomislimo, so otroci v preteklosti vse svoje igrače ali glasbila poiskali v naravi in v predmetih, ki so bili okrog njih in so šele z ustvarjalnostjo otrok postali glasbila. Mislim, da je ravno zaradi te spontanosti otrok – brez pričakovanj o ogledih drugih ljudi –, njihovih idej za izbiro nenavadnih ritmičnih glasbil in neizmerne domišljije ter iskrenega podajanja pri snemanju posnetkov, pri ljudeh doživela tako srčen sprejem.
/…/
Eva Vene
