Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)
Skladatelja Mateja Bonina iz Kopra ni treba posebej predstavljati, saj smo v Glasni predstavili njegovo Gimnastiko nesmisla. Boninovo mednarodno delovanje odraža njegova zanimanja, predvsem pa znanje in izkušnje, saj je že kot mlad skladatelj prejel več nagrad (študentska Prešernova nagrada, nagrada Gargonza Arts Award), na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Talinu pa je doživel velik uspeh z zmago v kategoriji do 30 let. Prav tako je sodeloval na kompozicijskem seminarju, ki ga organizira Ensemble Modern. Matej Bonin ustvarja tudi s slovenskimi umetniki in zasedbami, njegov zadnji podvig pa je mini opera Lunarium, ki je bila uprizorjena v operni hiši v Kölnu. Sicer je Matej Bonin predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na Umetniški gimnaziji v Kopru.
Pred kratkim je bila v Kölnu izvedena tvoja kratka opera Lunarium, ki je nastala kot plod sodelovanja z drugimi umetniki (pisateljica libreta, slikar, arhitekt in ti). Če se prav spomnim, gre za nadaljevanje sodelovanja iz rezidence v vili Gargonza?
Na neki način drži. Štipendijo v Gargonzi sem prejel leta 2014, rezidenca pa je organizirana tako, da v tej vili tri mesece sobivajo ustvarjalci različnih področij: arhitekture, kompozicije, literature in slikarstva. Ta štipendija spodbuja povezovanje med ustvarjalci različnih področij in prav tako je bilo pri tokratnem projektu. Ker gre za 10. obletnico podeljevanja te nagrade, je organizacija InterArtes (ki podeljuje nagrado Gargonza Arts) v sodelovanju s Kölnsko operno hišo zasnovala tri ekipe preteklih nagrajencev, ki so skupaj ustvarili tri kratke opere. Sam sem torej napisal glasbo za opero Lunarium. Libreto je napisala Anne-Kathrin Heier, video je delo Fabiana Altenrieda, za scenografijo pa je poskrbel arhitekt René Kersting. Vsi smo torej nekdanji prejemniki te štipendije. Naše delo je zaradi covidnih razmer potekalo v celoti na daljavo. V tem času smo bili primorani imeti vso interakcijo prek orodij, ki jih v teh časih vsi dobro poznamo: Zoom, e-pošta … Delo pri tako kompleksnem projektu, kot je opera, je bilo s tega vidika zelo zahtevno, saj pred tem drugih sodelujočih nisem poznal (štipendijo smo prejeli v različnih letih). Zagotovo bi proces dela v običajnih razmerah potekal bistveno drugače, zato se mi zdi kar velik dosežek, da nam je celoten projekt uspelo dejansko izpeljati in je kratka opera zaživela, čeprav sem člane ekipe v živo videl šele na vajah v Kölnu, ko je bil naš ustvarjalni del procesa že zaključen.
Kako pa si se lotil komponiranja opere? Si vnaprej pripravil koncept? Kako je bilo z minutažo? Omenil si mi, da je bil libreto zelo kompleksen, da ga je bilo težko skoncentrirati v 30 minut glasbe.
Drži, libreto je bil osnova te opere, če izvzamem zasedbo (orkester Kölnske operne hiše), in tudi po njem sem se strogo ravnal pri snovanju glasbenega dela opere. Dolžina (30 minut) je bila vnaprej določena in je tudi na neki način vplivala na odločitev, da smo se odpovedali dobršnemu delu libreta. Ta je bil sprva zasnovan kar precej kompleksno, bolj primeren za celovečerno delo, saj vsebuje veliko replik in pet scen. Na koncu smo se odločili uporabiti samo besedilo prve in druge scene, kar je tudi v glasbenem kontekstu zapolnilo 30-minutni okvir in še vedno ohranilo koherenten dramaturški lok.
Kako pa je bilo s pripravo izvedbe? Si imel ob pisanju že natančno idejo, kako bo delovala opera, ali si morda kakšne rešitve našel na vajah? Predstavljam si, da si moral oddati čim bolj zaključeno delo?
Z glasbenega vidika je bilo delo zaključeno praktično v celoti z oddajo materiala. Tudi proces dela v operni hiši je precej utečen, zelo profesionalen in rigiden, saj vsaka ura vaj z orkestrom stane veliko denarja. Na vajah smo naredili sicer nekaj manjših popravkov, predvsem pri pevskih frazah, ko smo iskali njihovo najučinkovitejšo ritmično identiteto v kombinaciji z izgovarjavo besedila, sicer pa je bilo v notnem gradivu vse že zapisano predhodno in je dirigent s pevci in orkestrom predvsem vadil pripravljeno gradivo.
Kako si se soočil s scensko postavitvijo dela? Je to vplivalo na komponiranje? Nekoč si dejal, da imaš ob komponiranju pogosto vizijo plesne koreografije – ti je to prišlo prav pri pisanju mini opere?
Tokrat niti ne, saj sem vedel, da bo odrska postavitev v domeni režiserja, zato sem se raje omejil na informacijo, koliko dolgi premori morajo biti med posameznimi frazami, če libreto predvideva neko dejavnost protagonista v danem trenutku.
/…/
Marina B. Žlender