7. november 2023
V sklopu projekta Iniciativa za novo glasbo študentov Akademije za glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s portretom skladbe Strasti Lana Podletnika Ašiča zaključujemo niz vpogledov v skladbe naših mladih skladateljev.
Začetki
V prejšnjem intervjuju smo se posvetili tebi v vlogi skladatelja, sedaj pa se vrnimo znova k tvoji skladbi. Po njej si že bil povprašan v predhodnem članku o zvočnih izkušnjah, nekaj podatkov pa si nam tudi razkril že v prvem intervjuju. Nam na kratko lahko poveš še kaj o njej, sedaj ko je za tabo njena druga “krstna” izvedba?
Skladba Strasti je napisana za zasedbo kontrabasovskega klarineta, trobente, tolkal, violine ter violončela in traja slabih petnajst minut. Navdihnjena je s potovanjem zaljubljencev od prve privlačnosti, preko spogledovanja in spoznavanja do mesenega poželenja, utelešenja goreče strasti in njene osvoboditve.
Opiši časovne in prostorske okoliščine rojstva ideje o skladbi in njeni realizaciji. Od kod si črpal navdih za svojo skladbo? Kako je iz tvojih misli skladba prešla na notni papir? Kako si prišel do naslova, čigar pomembnost si izpostavil v zapisih o zvočni izkušnji? Katero delo oziroma kateri estetski nazor ti je pri ustvarjanju služil za zgled? Je za to kriv tudi kakšen poseben skladatelj?
Različna utelešenja strasti predstavljajo pomembno vlogo v mojem življenju. Najsi bo to strast do ustvarjanja glasbe, realizacije idej, hitrosti ali pa v medsebojnih odnosih in romantičnih razmerjih. Zato sem pisal o temi, ki jo sam dobro poznam in mi je pri srcu.
Nazori in mnenja
Kako hitro se lahko oceni iz partiture, če je neka kompozicija dobro zasnovana? Se da na ravni notnega papirja razbrati tudi, kakšen je skladatelj kot človek in kakšne miselne procese je doživljal?
Izkušeno oko, ki razume ustvarjalni proces, zna vsekakor razbrati marsikatero podrobnost.
Ali je bilo pisanje skladbe s sodobnejšimi tehnikami naporen podvig? Ti je skladba vzela več časa, kot ga po navadi porabiš za skladanje? Si se je lotil na kakšen drugačen način?
Skladba se v ničemer ne razlikuje od moje estetske usmeritve, tudi tehnike so mi bile domače, tako da ni bilo nekega posebnega stresa. Načelno pa se sodobnost skladbe ne pozna po količini razširjenih tehnik, temveč bolj po pristopu do zvoka in predstavitvi same ideje.
Ali raje komponiraš “digitalno” ali “analogno”? Ali se morda poslužuješ obeh načinov? Zakaj? Kakšne so prednosti prvega in slednjega?
Sam večinoma komponiram v programu Finale, kar pa ne bi poimenoval digitalno komponiranje, saj notacijski program služi le kot orodje, s katerim notiramo glasbo, torej je ekvivalent svinčniku in papirju. Do sedaj sem tudi sam večinoma komponiral na tak način. Digitalno bi lažje poimenovali skladanje, pri katerem algoritem generira posamezne parametre, kot so ritem ali tonske višine, pa še to je gibčno orodje v rokah umetnika, s katerim se tudi spoznavam in želim preizkusiti.
Napredek v tehnologiji konstantno riše pot naprej. Se ti zdi, da je komponiranje zaradi napredka v tehnologiji danes lažje ali težje? Kako, meniš, da se to odraža v posedovanju “surovega” znanja o sami kompoziciji? Je kvaliteta zato nujno slabša ali boljša?
Z vsakim olajšanjem pride do novih izzivov in možnosti, zato tudi ne razglabljam o tej problematiki. Surovo klasično znanje je vsekakor pomembno, saj so parametri človeške zaznave bolj ali manj brezčasni, a je prav tako pomembno poznavanje in obvladovanje sodobnega jezika in medijev.
Kakšen je ključ za uspešno skladbo? V čem je skrivnost?
Slednje je poslovna skrivnost. (smeh)
Kakšen opus, meniš, naj bi sleheren skladatelj zapustil v svojem življenju?
Zapuščina je osebna stvar slehernega skladatelja in okoliščin v njegovem življenju.
Projekt “Iniciativa za novo glasbo”
Mladi skladatelji ste pisali skladbo za zasedbo, ki je bila določena že vnaprej, v tvojem primeru za kontrabasovski klarinet, trobento, violino, violončelo, pet tempeljnih blokov, dva bonga, bič ter veliki boben. Kakšna bi bila tvoja skladba, če bi lahko pisal za katerokoli zasedbo bi želel?
Zasedbo sem izbral sam in ni bila določena vnaprej. Tolkala so sestavljena iz hi-hata, treh činel, petih tempeljnih blokov, dveh bongov, malega bobna, tom-toma, floor-toma, gran casse, velikega bobna in biča. Izbira vsakega inštrumenta je bila moja lastna odločitev.
Tvojo skladbo smo slišali na prvih bralnih vajah, 30. septembra. Kakšna so tvoja občutja ob ponovni izvedbi s strani Ensemble Modern? Se ti je vmes porodila še kaka nova ideja za popravke?
Občutja so pozitivna in navdušujoča.
V skladbi je še posebej očitna uporaba različnih tehnik v trobenti, kot so npr. igranje trobente z dušilcem, “mariachi playing style”, pa tudi “kissing the mouthpiece”. Kako opredeljuješ svojo izbiro tehničnih prijemov?
Tehnika sama je vedno rezultat želene zvočnosti.
Kako pa so se po predstavitvi tvoje skladbe na bralnih vajah odzvali prisostvujoči, znanci?
Odzivi so bili pozitivni.
Ali člane ansambla dojemaš kot poslušne, uvidevne? So vaje potekale tako, kot si si predstavljal?
Poslušnost kot slepo sledenje navodilom nikakor ni vrlina v kreiranju glasbe, je pa Ensemble Modern eden najboljših ansamblov za sodobno glasbo, poln izjemnih posameznikov, s katerimi je užitek sodelovati in ustvarjati.
Kaj pa dirigentka Lucie Leguay? Kako vidiš njeno vlogo? Je ravnala dovolj profesionalno, bi lahko kaj spremenila oz. si z njenim vodenjem in obravnavo zadovoljen?
Dirigentka je presegla vsa pričakovanja … Tako s profesionalnostjo, znanjem in muzikalnostjo kot tudi z medčloveškim odnosom.
Kako je doprinos in kontrola vodje projekta prof. Vita Žuraja vplivala na končno podobo tvoje skladbe? Se je kdaj pojavil kak zaplet oz. nestrinjanje? Kako sta ga razrešila in kakšen je bil navadno iztržek?
Profesor Vito Žuraj je tudi sicer moj profesor kompozicije na Akademiji za glasbo UL, torej zame ni bilo velike razlike v samem delu. Delo pod njegovim vodstvom je produktivno in poučno, kakšno nestrinjanje med umetniki pa vedno vodi do boljših rezultatov.
Kako na splošno primerjaš januarske in septembrske oz. oktobrske bralne vaje?
Na januarskih vajah smo imeli le nekaj minutne skice, bilo nas je več in posledično smo imeli sorazmerno krajše termine, ki pa so nam vseeno omogočili dober vpogled v pripravljene zvočne skice.
Pogovor o projektu zaključiva z nekoliko provokativnim vprašanjem: se ti je zdel projekt uspešen?
Absolutno, izredno uspešen projekt, pri katerem sem se naučil ogromno tako o kompoziciji kot tudi o produkciji sodobne glasbe ter vsej logistiki, ki sodi zraven.
Zaključek
Sedaj ko so vaše skladbe končane, lahko končno dvignete roke in se prepustite misli o uspešni realizaciji lastnih idej. Ali si želiš, da bi se tvoja skladba v prihodnosti redno izvajala na koncertnih odrih?
Rok ne morem dvigniti, saj delo nikoli ne počiva, mislim pa, da si vsak skladatelj želi čim več izvedb.
Bi dodal še kaj o svoji skladbi? Imaš še kakšen nasvet ali komentar, ki bi nama in bralcem/kam lahko pomagal bolje doumeti njen namen in bistvo?
V izogib ponavljanju: vse tiste, ki niso razumeli, usmerjam k ponovnemu branju zgornjih odgovorov in predhodnih intervjujev.
Til Dečko in Jure Juvan
Dodaj komentar