Iz tiskane izdaje (izid: 28. marec 2024)
Damir Višič je Mariborčan, ki ga je v mladosti poklicala Indija, kamor je odšel in kjer je živel 17 let. V Indiji se je posvetil učenju indijske klasične glasbe ter igranju na strunski inštrument sarod. Najprej je svoje znanje pridobival med zasebnim učenjem pri učitelju Moniju Dasu v New Delhiju, kjer je živel in se učil. Pozneje je šolanje nadaljeval na Akademiji za ples in glasbo Prachen Kala Kendra, nato pa je svoje znanje izpopolnjeval na prestižni akademiji Sriram Bharatiya Kala Kendra pod vodstvom profesorja Biswajita Royja Chowdhoryja in leta 2001 tam tudi diplomiral.
V čem se učenje inštrumenta v Indiji razlikuje od učenja v Evropi?
V Indiji je več različnih sistemov za učenje inštrumentov. Poleg šolskega sistema in glasbenih akademij je veliko tudi zasebnega poučevanja, pri katerem profesionalni in priznani instrumentalisti delijo svoje znanje. Poleg tega so tu še monopoli družinskih zgodb, pri katerih se naslov mojstra prenaša iz roda v rod. Pozitiven primer take prakse je na primer Anoushka Shankar, ki je poskušala posnemati vse, kar je igral njen oče Ravi Shankar. V šolskem sistemu učenje poteka prek osnovnih zapisov in klasifikacij rag, pri čemer se te razdelijo v deset osnovnih skupin, vsaka pa ima svoj thaat, sistem lestvic navzgor in navzdol.
Kaj je raga?
Raga predstavlja klasično glasbo v Indiji. Gre za kompozicije, pri katerih so fiksni deli imenovani gat. Na osnovi teh se tvorijo improvizirane ritmične in melodične forme, ki sledijo določenim pravilom. Vsi ti improvizirani deli se morajo uskladiti na prvi dobi ritmičnega ciklusa. Na primer, če je ritmični cikel 16-doben, kar je ekvivalentno našemu štiri krat štiri, se morata tolkalist in solist uskladiti na prvi dobi vsakega ciklusa. Ta prva doba je najbolj ključna v indijski glasbi, pomembna pa je tudi deseta, prazna doba, potem pa še druge v odvisnosti od sestave kompozicije. Ena temeljna kompozicija se uči vse leto, saj je v njej veliko teoretičnih form. Iz te ene rage nato izhaja več podobnih in nadaljnjih sto, vendar jih nihče ne igra toliko.
Kaj pa je na primer nam nedoumljivo v indijski klasični glasbi v primerjavi z evropsko?
To, da so vse rage že napisane, kar je v nasprotju s situacijo v Evropi, kjer lahko nekdo ustvari novo klasično delo. Na primer, raga bhopal se ne more znova napisati, saj bi to pomenilo, da na novo ustvarjate Mozarta. Rage imajo fiksne dele, vendar pa lahko dodate nove elemente v improviziranem delu. Res je, da se danes zaradi avtorskih pravic kdaj ustvari nova raga, vendar to ni v skladu s tradicijo.
Ali se rage držijo neke tematike ali se naslanjajo na kakšne zgodbe iz življenja?
Vsekakor. Indijci rage tudi upodabljajo skozi različne likovne miniature. Vsaka raga ima svojo arhetipno zgodbo. Lahko je jutranja, opoldanska, večerna ali celo polnočna. Razlikujejo se po strukturi, tudi harmonično.
Ali katera od teh rag opeva konkretno zgodbo, recimo ljubezensko ali kaj podobnega?
To določijo vnaprej. Nekatere raga so recimo zemeljske, druge ljubezenske, tretje bojne in podobno. Te so se prenašale skozi tisočletja. 36 Rage so zgrajene okoli določenih mitov. Recimo Ravi Shankar ali pa Akhbar Khan sta bila velika tradicionalna učitelja. Prišel si k njima, tam si stanoval in jedel ter dobil še bakšiš za preživetje in se učil igranja. Tam si bil deležen vseh razlag, kako je bilo na dvoru, katera raga se uporablja za zdravljenje, za posel, za dopoldne ali za monsun in vse, kar je podobnega. Vsako rago je treba vaditi, vendar so trdili, da moraš rago obravnavati kot prijatelja in jo vaditi le takrat, ko je njen čas. Jutranjo zjutraj in podobno. Če jo boš tako tretiral, ti bo vedno služila in bo vedno dobro zvenela. Če pa ne upoštevaš teh pravil, ta raga ne bo prišla k tebi tako z lahkoto in je ne boš mogel interpretirati tako, kot bi jo lahko. Moj učitelj je sicer rekel, da so vsa ta pravila »mumbo jumbo« (nakladanje, op. a.), s katerimi so hoteli marsikaj prikriti. Morda nisi seznanjen s temi nazivi: pandit, ustad …
/…/
Aleksander Arsov
Dodaj komentar