Na témo Pogovor

evala – Gledati in videti z ušesi

foto: Susumu Kunisaki

Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)

Živimo v obdobju, v katerem tehnologija pokriva ves svet in je podlaga za naše kognitivne in vedenjske vzorce. Nevidni kino prinaša občutek videnja z ušesi. Ko je gledalec približno 70 minut v popolni temi in obdan le z zvokom, si v mislih predstavlja povsem drugačne podobe. Zvok, ki ga ustvarja zvočni umetnik evala, dinamično prehaja med mikroskopskim in makroskopskim svetom, kot so zvoki kapljanja vode in valovanja ter umetni zvoki, ki sekajo zrak.
Japonec je pred tremi leti prepričal žirante pobude Evropske komisije STARTS, ki podpira sodelovanje med umetniki, znanstveniki, inženirji in raziskovalci za razvoj bolj ustvarjalnih, vključujočih in trajnostnih tehnologij. Letos je za svoje ustvarjanje najprej prejel nagrado na Festivalu Japonske medijske umetnosti, žirija v kategoriji Digitalna glasba in zvočna umetnost v sklopu Prix Ars Electronica 2021 pa mu je namenila častno omembo. Odločitev so utemeljili z opisom, da je evala zelo pomemben sodobni zvočni umetnik, ki s svojim projektom See by Your Ears (SbYE) išče nove zvočne izkušnje in zvočne izraze, ki temeljijo na konceptu gledanja z ušesi
.

Slovite kot oblikovalec serije novih slušnih doživetij SbYE. Prosim, pojasnite koncept projekta ter navdih, ki vas je vodil k oblikovanju posebnih lokacijsko značilnih izkustev zvočnih iluzij.

SbYE je projekt, posvečen zlasti poslušanju, in ne toliko vizualnemu izrazu. Prvo umetniško delo, ki sem ga razstavil v muzeju, je občinstvu omogočalo celostno zvočno izkustvo v popolni temi. Presenečen sem ugotovil, da so bili prav vsi vtisi občinstva vizualni. Zanimivo je tudi, da se vtisi obiskovalcev popolnoma razlikujejo. Spoznal sem, da medtem ko vid ljudem daje enake informacije od zunaj, sluh po drugi strani iz vsakega človeka izvabi nekaj edinstvenega od znotraj. In tako se je začel SbYE.
Ta projekt odlikujejo trije stebri: Nevidna umetnost, Nevidni kino in Nevidna arhitektura. Ustvarjam različna dela za muzeje, gledališča, vrtove in javne prostore. Bralci Glasne lahko projektne izkušnje podoživijo na spletnem portalu seebyyourears.jp.

Ali lahko kaj poveste o procesu poslušanja in bistvenih elementih, ki bi jih izpostavili? Kakšni so potenciali poslušanja, ki še niso toliko raziskani in jih želite izpostaviti s svojim umetniškim ustvarjanjem?

Ko se na primer pojavi občutek nostalgije, je ta veliko močnejši, ko recimo v kavarni nepričakovano zaslišite pesem, ki ste jo nekoč oboževali, kot pa če bi gledali fotografije ali videoposnetke iz tistih dni. Že uvod v pesem vas za trenutek popelje v preteklost. Zdi se, kot da se v možgane in telo v trenutku naloži ogromna količina subtilnih informacij. Morda gre za podoben proces kot pri vonju ali okusu. Čutni organi, ki zaznavajo nevidne stvari, imajo veliko moč, da nas »v trenutku prenesejo v nov svet«. Medtem ko so vizualne informacije podprte s posrednimi in pridobljenimi učnimi sposobnostmi, sta čutila sluha in vonja, ki sta nevidna, instinktivna in informacije hitro predelujeta. Prav to me navdušuje pri zvoku. Menim, da se s poslušanjem porajajo nove možnosti zaznavanja, ki jih kulture 20. stoletja, ki so precej napredne v vizualnem in jezikovnem smislu, še niso dosegle.

V številnih delih uporabljate metodo prostorske kompozicije. Ali lahko podrobneje pojasnite, za kaj gre.

V zadnjem času sta postala Applov prostorski zvok in Sonyjev 360 Reality Audio zelo priljubljena, vendar gre le za razširitev običajnega stereo zvoka. Svoja dela ustvarjam s t. i. prostorsko kompozicijo, pri čemer manipuliram s 3D-zvočnimi sistemi kot novimi inštrumenti. Ne gre za kompozicijo na časovni osi, kot je razporeditev višine, dolžine in jakosti zvoka, temveč za kompozicijo resonance valovanja, ki se širi, ko na primer kamenček pade na vodno gladino. Ta sistem je bil ustvarjen z združitvijo mojega izvirnega programa s komercialno dostopno programsko opremo.

/…/

Mateja Rot

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja