5. julij 2024
Projekt Izvedbena praksa sodobne komorne glasbe študentov UL z Ensemble Recherche
V torek, 18. 6., so študentje kompozicije v okviru projekta Izvedbena praksa sodobne komorne glasbe študentov UL z Ensemble Recherche pod vodstvom prof. Vita Žuraja obiskali sedež Ensembla Recherche v Freiburgu. Tam so na bralnih vajah prvič slišali svoje skladbe realizirane in s strani svetovno uveljavljenega ansambla dobili dragocene povratne informacije. Po končanem programu sem se pogovoril s slovensko predstavnico v ansamblu – flavtistko Anjo Clift.
Glede na to, da so vtisi po bralnih vajah gotovo še sveži, me zanima, kako bi ocenila sodelovanje s študenti kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani.
Postopek, da se srečamo s skladatelji že med nastajanjem njihovih skladb, je pogost, še posebej, če gre za študente. Na bralnih vajah si ustvarijo vtis o svojih skladbah, na podlagi katerega jih v še nadaljno spreminjajo. To je zelo pomemben del ustvarjalnega procesa. Tak proces poteka tudi z že uveljavljenimi skladatelji – sicer ne vedno. Prav s študenti pa se zelo potrudimo, da je ta predstopnja izvedbe prisotna.
Presenetila me je zelo visoka raven skladb študentov, ki sodelujejo v tem projektu. Študenti v drugih projektih so včasih na te bralne vaje prišli z zelo grobimi skicami, včasih celo z zelo malo predpriprav, tu pa so bile skladbe več ali manj že končane. Veseli me, da so si tako lahko zares ustvarili celotni vtis o svojem delu, po drugi strani pa so skice včasih bolj odprte za eksperimentiranje z nami. Vendar moram reči, da so bili študenti zelo odprti za naše komentarje in smo preizkusili tudi veliko novih rešitev. Mislim, da so bile bralne vaje za njih zelo koristne in da so zelo dobro izkoristili čas z ansamblom.
Ensemble Recherche je eden izmed najbolj uveljavljenih komornih ansamblov, specializiranih za sodobno glasbo. Morda je prva stvar, ki pri njem pade v oči, to, da ste ansambel brez dirigenta. Kako to vpliva na vlogo izvajalcev?
Dinamika je res zelo drugačna kot pri igranju z dirigentom. Prej sem igrala z ansambli vedno v prisotnosti dirigenta; v kvartetu smo še igrali brez dirigenta, od kvinteta naprej pa je že bil pričakovan dirigent, saj izvajamo zelo kompleksne partiture. Dirigent v ansamblu takoj ustvari zelo drugačno vzdušje. To ima seveda kot vsaka stvar svoje pluse in minuse. Če je prisoten, se namreč vsa odgovornost glede interpretacije preloži nanj, glasbeniki pa smo odgovorni, da dobro odigramo svoj part in se med pripravami osredotočimo samo na svoje igranje.
Ker mi igramo brez dirigenta, odgovornost za interpretacijo in dinamično ravnovesje prevzamemo vsi mi. Priprava na izvedbe je zato povsem drugačna, saj si moraš poleg svojih not zelo natančno pogledati tudi to, kar igrajo drugi. Z dirigentom, če igraš iz svojega parta in tam piše piano, pač igraš piano. Brez dirigenta pa moraš nujno pogledati kontekst – ali si tišji od ostalih, ali se moraš z njimi uskladiti itd. Večina članov ansambla zato igra neposredno iz partiture in ne iz partov. Ni dovolj, da se naučiš samo svoj part, saj je potrebno poznati celotno sliko nekega odseka, da vidiš, kakšno vlogo v njem igra tvoj del. V praktičnem smislu to pomeni tudi, da se moramo organizirati med seboj, torej mora nekdo pokazati, kakšen je tempo, kje je cezura itn., tako kot sicer v komorni glasbi, le da je zasedba večja. Zelo demokratično med nami se tudi dogovorimo, da vsak nosi odgovornost za nek del, da se delo nekoliko razporedi. Seveda je ta način dela tudi zelo naporen, saj se moraš z vsako partituro veliko bolj pripraviti kot sicer in včasih se ob pogledu na kakšno partituro zdi čisto nemogoče, da bi lahko delo izvajali brez dirigenta. Ampak do zdaj smo še vedno našli rešitev, moji kolegi imajo res veliko izkušenj in tako vidim, da to delo nikoli ne bo dolgočasno in bo vedno ostalo izziv.
Poleg flavte si študirala tudi muzikologijo – kako si se za to odločila in ali ti muzikološko znanje pomaga pri delovanju v ansamblu?
V srednjo glasbeno šolo sem se vpisala nekoliko kasneje, tako da bi po maturi potrebovala še dve leti glasbene šole pred vpisom na akademijo. Ker sem hotela izkoristiti čas z mojim takratnim profesorjem Matejem Grahkom, sem se v tem času vpisala na muzikologijo, čeprav še nisem bila čisto prepričana, da bom z muzikologijo dejansko nadaljevala tudi po teh dveh letih. Ampak ta študij me je zelo pritegnil in tako sem dokončala obe smeri. Zdaj se mi zame zdi zelo pomembno, da sem študirala oboje – tako muzikologijo kot potem na akademiji, kjer sem pridobila pomembna znanja in izkušnje na instrumentu. Na muzikologiji pa sem pridobila veliko analitičnih in zgodovinskih znanj, naučila sem se tudi veliko o sodobni glasbi, kar takrat na akademiji ni bilo mogoče. Sedaj se je seveda veliko spremenilo. Če hočeš biti aktiven na področju sodobne glasbe potrebuješ poleg instrumentalne tehnike tudi druga znanja, pogosto moraš biti tudi kurator, pisati besedila, prijave za financiranje … Čeprav danes kot muzikologinja nisem dejavna, je bila ta študijska pot za mojo osebno glasbeno rast zelo pomembna.
Pred kratkim si dobila tudi mesto profesorice za flavto na Visoki šoli za umetnost HKB v Bernu. Kako gledaš na kombiniranje učenja flavte z delovanjem v Ensemble Recherche?
V Bernu še nisem začela učiti, tako da še ne vem, kako bo šla ta kombinacija z ansamblom, ampak bom zaposlena delno, tako da upam, da bom lahko opravljala obe deli. No, verjetno bom predvsem zelo zaposlena ☺. Po eni strani si ne predstavljam, da bi izključno učila, saj mi je zelo pomembna vloga izvajalke, za to se počutim poklicano, je torej moj poklic v pravem pomenu besede. Po drugi strani pa, odkar sem pred nekaj leti pustila svoje delo v glasbeni šoli, pogrešam poučevanje. Pomembno se mi zdi znanje predajati naprej in se zelo veselim mojega dela s študenti v Bernu.
Kakšno pa je zanimanje za moderno glasbo med študenti?
Ko sem študirala v Baslu, so vsi, ki so študirali, morali imeti en predmet iz sodobne glasbe, tako da je bila to obveza. Preko te obveze, torej ko prideš v stik s sodobno glasbo, se šele lahko odločiš, ali ti ta ustreza ali ne. Povsem brez stika z moderno glasbo se mi danes zdi težko biti glasbenik. Tudi v orkestru ali v komorni zasedbi, ki igra klasično glasbo, se zmeraj nekje zraven znajde tudi moderna klasična glasba, ker živimo v današnjem času. Tako da sem pri študiju v Švici imela izkušnjo, da je bilo veliko več študentov odprtih za sodobno glasbo.
V Bernu sem bila zadnja leta članica žirije za veliko diplom in vsi študenti so v svoj zaključni recital vključili tudi nekaj del sodobne glasbe. Tako da se ne zgodi pogosto, da bi nekdo zaključil študij povsem brez sodobne glasbe. Upam pa, da bodo tudi moji študentje za to odprti, ker je to seveda moja specializacija.
Jakob Spindler
