20. marec 2019
Bach in the Subways –
Bach v podzemni
Misel na 21. marec je pri nas najbrž najpogosteje povezana s pričetkom pomladi. Ta dan poznamo kot svetovni dan poezije, svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, mednarodni dan gozdov … V glasbenem svetu pa je 21. marec zaznamovan z rojstvom nemškega skladatelja in organista Johanna Sebastiana Bacha. Skladateljev jubilej od leta 2011 glasbeniki po vsem svetu praznujejo z gibanjem Bach in the Subways (Bach v podzemnih železnicah).
In kaj pravzaprav je gibanje Bach in the Subways?
S projektom je leta 2010 pričel violončelist Dale Henderson. Zaskrbljen nad upadajočim zanimanjem za Bachovo glasbo in klasično glasbo nasploh, je v newyorški podzemnici začel igrati Bachove suite za violončelo. Mimoidoče je želel seznaniti z Bachovo glasbo, saj je menil, da je glavni razlog nezanimanja za le-to, pomanjkanje stika z živo glasbo. K sodelovanju je kmalu povabil tudi druge glasbenike in tako se je razvilo gibanje, ki je do leta 2015 – Bachovega 330. rojstnega dne – pridobilo na tisoče sodelujočih glasbenih izvajalcev iz 40 držav in kar 150 različnih mest. Pripadniki gibanja s svojimi dejanji nagovarjajo množice ljudi, ki se sicer z živo klasično glasbo ne srečujejo prav pogosto. Njihov cilj je vzbuditi zanimanje, ki bi porodilo nove generacije ljubiteljev klasične glasbe.
Gibanje je do danes tako zaživelo, da Bachova glasba nekaj dni na leto (od 21. do 24. marca) odzvanja vsepovsod – v kavarnah, nakupovalnih centrih, parkih, na železniških postajah, vlakih, ulicah in drugih javnih mestih.
Kako pa je z gibanjem pri nas?
Projektu Bach in the Subways se je leta 2015 pridružila tudi Ljubljana, in sicer na pobudo študentov Akademije za glasbo. Vendar naša metropola, kot vemo, nima tako imenovane »subway« oziroma podzemne železnice, zato se je bilo potrebno domislit druge lokacije. Določili so kar tri in to tako premišljeno, da je bila v Bachovo glasbo ovita skoraj vsa Ljubljana. 21. marca 2015 je slednja zazvenela vse od Akademije za glasbo na Starem trgu, do Stritarjeve ulice in »krog« sklenila v pasaži Maximarketa. Slišati je bilo množico različnih duetov, solistov, oktetov … večina prav študentov Akademije za glasbo.
Leto kasneje so za osrednjo lokacijo določili cerkev sv. Janeza Krstnika na Kolezijski ulici. Pobuda je bila, da po Bachovi glasbi ne bi posegali zgolj profesionalci in študenti, ampak predvsem tisti, ki imajo preprosto radi glasbo. Tako je postal pri nas glavni namen dogodka praznovanje Bacha in njegove glasbe, ki naj seže do vseh bolj ali manj izobraženih glasbenikov. Leta 2017 se je projektu pridružil še zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Martine Batič ter se podal pod mostove nabrežja reke Ljubljanice. Trnovska cerkev še danes ohranja svoj namen ob praznovanju, zato je tudi lani gostila prav posebno obletnico – 333 let od Bachovega rojstva. Pridružile so se nekatere glasbene šole in k sodelovanju povabile mlade glasbene nadobudneže.
Bogato angažiran bo prav tako letošnji 21. marec, ko se bodo koncerti v cerkvi sv. Janeza Krstnika odvijali že od desete ure dopoldan in vse do večernih ur. Brez dvoma pa nas pri sprehodu skozi Ljubljano v kakšnem podhodu ali skriti ulici preseneti duet ali celo zbor.
Privoščimo si in prisluhnimo!
Monika Marušič, Ivana Čemažar
Dodaj komentar