4. oktober 2020
V 54. letu starosti je po dolgi bolezni umrla srbska skladateljica in profesorica akademikinja Isidora Žebeljan.
Isidora Žebeljan se je rodila 27. septembra 1967. Na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu je diplomirala v razredu Vlastimirja Trajkovića, tam nadaljevala tudi s podiplomskim izobraževanjem, leta 2002 pa je na isti ustanovi začela delovati kot profesorica kompozicije. Leta 2006 je postala izredna, leta 2012 pa redna članica Srbske akademije znanosti in umetnosti.
Pozornost mednarodne javnosti je Isidora Žebeljan pritegnila z opero Zora D, ki je bila v režiji sira Davida Poundneyja premierno uprizorjena v Amsterdamu leta 2003. Od takrat so njena dela izvajali na najuglednejših svetovnih festivalih, njeno glasbo pa poustvarjale eminentne zasedbe, kot so Berlinska filharmonija, Simfonični orkester BBC, Göteborški simfonični orkester, Akademija sv. Martin v poljih, Dunajski simfonični orkester in številni drugi.
Opus Isidore Žebeljan je obsežen in pester; obsega komorno, orkestralno, inštrumentalno in vokalno-inštrumentalno glasbo, ponaša pa se tudi s številnimi deli scenske in filmske glasbe. Izstopajo opere Zora D, Maratonci, Simon izabranik, Dve glave i devojka, Nahod Simon; orkestrska dela Кonji Svetog Marka, Zujte strune, Escenas picaras; koncertantna dela Igra drvenih štapova za rog in godalni orkester, Frula i flamingosi za klarinet in orkester; Tri čudne ljubavi za violino in orkester ter cikel pesmi za glas in orkester Rukoveti.
Isidora Žebeljan je delovala tudi kot ena najvidnejših srbskih skladateljic glasbe za gledališče in film. Prispevala je glasbo za več kot 40 predstav v gledališčih v Srbiji, Črni gori, na Norveškem in Hrvaškem ter bila trikrat nagrajena s Sterijevo nagrado ter štirikrat z nagrado na bienalu gledališkega oblikovanja Yustat. Sodelovala je s številnimi filmskimi ustvarjalci, napisala je glasbo za film Miloša Radivojevića Kako so me ukradli Nemci in orkestrirala glasbo Gorana Bregovića za filme Dom za obešanje, Arizona Dream, Podzemlje (režija Emir Kusturica), Kraljica Margo (režija Patrice Chéreau) …
Za svoje delo je prejela pomembna priznanja v državi in tujini, med drugim tudi Mokranjčevo nagrado (2004).
Dodaj komentar