Iz tiskane izdaje (izid: 27. september 2024)
21. in 22. avgusta je v radovljiški graščini v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in 42. edicije Festivala Radovljica potekala mednarodna delavnica z naslovom Od zapisa do odra.
V dveh čudovitih in poučnih poletnih dnevih smo v središču Radovljice spoznavali koprsko glasbeno zapuščino 17. stoletja. Zainteresirani mednarodni javnosti so predavali dr. Metoda Kokole in dr. Katarina Šter z Muzikološkega inštituta ter Domen Marinčič, profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in med drugim umetniški vodja Festivala Radovljica, pri čemer sta slednja dva izvedla tudi praktič- no delavnico. Drugi dan delavnice sta zaključila kulturna managerja iz Rotterdama, Tian Qin in Iago Campello Álvarez. Dogodek je želel povezati temeljne muzikološke raziskave slovenske glasbene dediščine neposredno s končno umetniško glasbeno izvedbo.
Od vira do modernega zapisa
Tako se je prvi dan začel s »potovanjem od vira do modernega zapisa glasbe v Kopru dolgega 17. stoletja,« kot je svoje predavanje naslovila dr. Kokole. Omenila je v cerkvenih institucijah delujoče in danes znane glasbenike ter skladatelje, podrobneje pa predstavila glasbo, ki so jo v dveh desetletjih v Kopru izvajali pod okriljem Gabriella Pulitija (1583–1644). Glasba, ki so jo predstavljali v začetku 17. stoletja v tamkajšnji stolnici, so bila tako Pulitijeva dela kot tudi priredbe in prepisi del drugih skladateljev (večinoma beneških). Naj omenim, da je nekaj Pulitijevih del v kritični izdaji izdanih tudi v zbirki muzikološkega inštituta, Monumenta artis musicae Sloveniae. Glasbene rokopise in tiske v Kopru hranijo tri nahajališča: najbogatejši je škofijski arhiv Koper, ki ima več kot 800 enot, nekaj gradiva pa je tudi v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja in Pokrajinskem arhivu Koper. Vse muzikalije so dostopne tudi prek spleta, na portalu RISM.
V omenjenem gradivu je ohranjena prav posebna dediščina liturgične glasbe – še ne dobro opredeljen Cantus Fractus oziroma »drugačen gregorijanski koral«. Na predavanju dr. Šter smo izvedeli, da je to glasba, ki je vizualno videti enako kot gregorijanski koral, le da ima metrični utrip (!) ter zveni povsem baročno. Tovrstna glasba pod krinko enakega videza kaže na to, da so jo hoteli razumeti enakovredno pomembno gregorijanskemu koralu, saj je tudi v enakih notnih zbirkah kot gregorijanski koral. Koralna tradicija, ki izhaja iz srednjega veka, v obravnavanih primerih iz 17. stoletju slušno zveni povsem drugače – sodobno in primerljivo z drugo glasbo 17. stoletja. Večinoma gre za uglasbitve mašnega ordinarija, v katerem soobstajata glasbi dveh glasbenozgodovinskih obdobij, ki ponujata srednjeveški videz in baroč- ni zvok. Podobne zapise kot v koprskih – ko je v tukajšnji kapeli deloval domači skladatelj Antonio Tarsia (1643–1722) – so našli tudi v drugih frančiškanskih samostanih beneške republike in nemara tudi drugje po svetu, a to področje glasbene umetnosti še ni dodobra raziskano ter dokumentirano za podrobnejše raziskave ter primerjave.
V nadaljevanju delavnice smo s pomočjo izvrstnih in zanimivih razlag Domna Marinčiča dobili vpogled v osnovne principe izvajalske prakse 17. stoletja. Področje izvajalske prakse je zelo široko in zapleteno ter zaposluje številne strokovnjake po vsem svetu. Z Marinčičem smo se spomnili osnov glasbene izvajalske prakse 17. stoletja v zvezi s tempom in dinamiko ter zaželenimi številnimi kontrasti in okraševanjem. Te smo preizkusili še na primeru skladbe Antonia Tarsie, domačega skladatelja v stolnici. Si quaeris, skladbo za dva soprana in bas ter basso continuo, smo udeleženci tudi sami nekajkrat zapeli.
V prvem dnevu delavnice smo tako spremljali dolgo pot od skladbe v viru prek ugotavljanja avtorstva do prepisa v notacijo, ki je danes lažje razumljiva, pa vse do številnih dogovorov med izvajalci in premisleka o podrobnostih, kako bo neka skladba zazvenela na modernem odru. To zahteva intenzivno in dolgotrajno znanstvenoraziskovalno delo muzikologov in nepogrešljivo sodelovanje z izvajalci in med njimi samimi.
Zakladi koprskega arhiva in njihova dediščina
Drugi dan smo z dr. Katarino Šter praktično preizkusili »drugačen gregorijanski koral«. Lahko smo opazovali, kako zelo baročno zvenijo te melodije, in se ob tem spraševali, kako je ta glasba zvenela takrat in ali so v Kopru 17. stoletja kdaj poleg pevske izvedbe uporabili tudi basso continuo ali kak spremljevalni inštrument (npr. orgle). Verjetno nikoli ne bomo vedeli, kako točno je zvenela glasba v Kopru 17. stoletja/…/
Ana Sodja
