Na témo Novice Portret

Sofia Gubaidulina

Sofija Gubajdulina

Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)

Slovenski komorni orkester Dunaj je točno na 90. rojstni dan skladateljice na matinejskem koncertu v cerkvi srca Jezusovega v 5. okraju izvedel Gubaidulinin Impromptu, ki ga je v Schubertovem letu 1996 po motivih Schubertovega Impromptuja, op. 90, št. 4 napisala za Gidona Kremerja in Ireno Grafenauer ter godalni orkester Kremerata baltica. Solistki sta bili Manja Slak in Monika Volarič, ki zaključujeta študij violine in flavte na Dunaju. Poleg Gubaiduline smo na koncertu izvedli njenega najljubšega skladatelja, J. S. Bacha: Orkestrsko suito v h-molu za flavto in godala. Gubaidulinini 90-letnici se je poklonil tudi Andris Nelsons z leipziškim orkestrom Gewandhaus – v petek, 22. oktobra, so pri založbi Deutsche Grammophon izdali posnetek treh njenih novejših del: Luč konca, tretji violinski koncert Dialog: jaz in ti in Božja jeza. V Kazanu, kjer je začela študij klavirja in kompozicije, so organizirali teden njene glasbe. Vrhunec praznovanja okrogle obletnice pa bo izvedba novega dela, ki sta ga skupaj naročila bostonski in leipziški orkester (oba vodi Nelsons) v prihodnji sezoni.

O življenju

Gubaidulinova ustvarja na svojem domu v mestecu v bližini Hamburga. Od razpada Sovjetske zveze živi na Zahodu in je polno zaposlena z naročili za nove skladbe. Pravi, da je vedno zelo živčna, ko posluša izvedbo svojega dela. Njen tretji mož in edina hči sta preminila že pred več kot 15 leti. Zelo rada bere v nemščini, še posebej jo zanima različna znanstvena literatura. Eden od avtorjev, katerih delo je prebrala v celoti in ga zelo občuduje, je Carl Jung. Tudi sicer pravi, da je na njeno komponiranje najbolj vplivalo branje. Kljub sovjetskim prepovedim je bila že v mladosti v stiku z glavnimi zahodnimi glasbenimi in miselnimi tokovi.

Nikoli se ni poistovetila z zapovedmi uradne doktrine socialističnega realizma. Kot študentko so jo skupaj z drugimi ožigosali, da hodi po »napačni poti«. Šostakovič pa jo je poklical v svoje stanovanje in ji rekel, naj le nadaljuje po tej »napačni poti«. Te podpore – podpore iskanju svobode in zvestobe sebi – je bila zelo vesela. Preživljala se je s skladanjem filmske glasbe, pri čemer je lahko eksperimentirala z različnimi kombinacijami inštrumentov in zvočnimi efekti. Zelo so jo zanimali tudi ljudski inštrumenti, ljudska glasba in šamanstvo, ki jih je raziskovala skupaj z drugimi skladatelji. Ko je Gidon Kremer na Zahodu v začetku osemdesetih let prvič izvedel njen violinski koncert Off ertorium, se je začel njen vzpon k svetovni prepoznavnosti.

Filozofija

»Prepričana sem, da je religija jedro vsake umetnosti,« je za New York Times izjavila Gubaidulinova. Religijo razume kot re-ligio, po-vezovanje. O svojem razumevanju glasbe in umetnosti nasploh je veliko povedala v intervjuju z Vero Lukomsky. Po mnenju Gubaidulinove poslanstvo umetnosti ni izumljanje novega, avantgarda, ampak odkrivanje globin. Glavna naloga umetnosti je ne izgubiti podzavesti in hkrati ne dovoliti podzavesti, da uide nadzoru. »Vedno si želim upirati se, plavati proti toku,« pravi Gubaidulinova. Sodobni umetnik ima zelo pomembno nalogo: združiti intuicijo in intelekt, slediti svoji ideji in jo oblikovati. Gubaidulinova ne mara pisanja kritikov, ki ocenjujejo skladbe glede na to, koliko novega je v njih. Raje ima občinstvo, ki pride na koncert, da dobi neki vtis; da doživi stanje zbranosti in celovitosti; da se ozdravi razpršenosti in odtujenosti, ki ju doživlja v vsakdanjem življenju. Zato poskuša v svoji glasbi to zbranost doseči; odtujeno poskuša znova povezati (re-ligio).

Gubaidulinova je prebrala ogromno različnih religijskih tekstov, kot izjavlja v intervjuju z Ivanom Moodyjem, recimo razmišljanja Aleksandra Mena, ki izpostavlja svetlo plat Apokalipse (v slovenskem prevodu Svetega pisma bolj jasno izraženega kot Razsvetljenje) kot osredotočene na novo nebo in novo zemljo, ne na katastrofo, ki pride pred tem. Blizu ji je teologija Johanna Eckarda: človekova duša je eno z Bogom in lahko ga spozna prek notranjega razsvetljenja. V njenem ustvarjanju je jasno viden vpliv orientalskih religij, predvsem sufizma: princip transcendentalne združitve z Bogom in intuitivnega spoznavanja. Zanjo je zelo pomemben koncept simbola. Simbol pomeni sintezo ali zlitje pomenov in je za Gubaidulinovo vstopna točka v svobodo podzavesti. Enako velja za mistični oblak, ki je del zvoka tolkal. Tolkala in ljudski inštrumenti jo zanimajo prav zato, ker je v njihovem zvoku skrita skrivnost, povezava s predniki in nerazumskimi, podzavestnimi principi človeka. Ker pa trenutno v svetu prevladuje razumski pristop, se pogosto poskuša zvok tolkal zadušiti, preden bi zaslišali ta mistični oblak. Logika je po mnenju Gubaidulinove nujna, a treba se je zavedati, da nas odvrača in ločuje od podzavesti (s katero se je treba znova po-vezati: re-ligio). »Umetnost mora imeti omejitve. Ne more živeti v popolni svobodi. Glasba mora imeti svobodno dušo, da lahko pride k Bogu, ne moremo je ustaviti.«

O delu Gubaidulinova omenja dva osnovna principa, ki sta ji pri skladanju zelo pomembna in s katerima doseže tako svobodo podzavesti kot tudi omejitve, ki jih umetnost po njenem mnenju mora imeti. Najprej omenja »ritem forme«, ki je za zunanjega opazovalca morda neopazen, a se njej zdi bistven. Navadno ga doseže z natančnimi matematičnimi izračuni, ki opredelijo /…/

Jera H. Petriček