3. decembra 2021
Dr. Mirko Cuderman, Prešernova nagrada za življenjsko delo, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in skladatelj ter zborovski dirigent Damijan Močnik, nagrada Prešernovega sklada za dosežke zadnjih treh let
Letošnji ta veseli dan kulture je razveselil glasbene kroge, saj so med nagrajenci kar trije glasbeniki. Največje državno priznanje v kulturi bo na predvečer praznika dobil muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Njegovo delo v slovenskem zborovstvu je izjemno. Kot je zapisano v obrazložitvi, je »dr. Mirko Cuderman s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij«. V slovenskem glasbenem življenju se je odlikoval kot ustanovitelj in vodja društva Consortium musicum, ki se je posvečalo redko izvajanim delom starejše in sodobne vokalno-instrumentalne religiozne glasbe. Društveni mešani zbor je razvil v enega najvidnejših slovenskih vokalnih ansamblov ter z njim osvojil nagrade na številnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. Z zborom je posnel ciklus plošč Musica sacra Slovenica, ki obsega 23 diskografskih enot. Leta 1991 je spodbudil in vodil ustanovitev Slovenskega komornega zbora, takrat edinega slovenskega poklicnega koncertnega zbora, in bil do upokojitve 2009 njegov umetniški vodja oz. programski direktor.
Pod njegovim umetniškim vodstvom se je zbor razvil v vrhunski ansambel, ki je nastopal pod vodstvom najvidnejših svetovnih zborovodij in dirigentov. Z njim je posnel dve antologiji slovenske zborovske glasbe. Musica sacra Slovenica (33 zgoščenk) prinaša pregled slovenske duhovne glasbe in 20. stoletja, Slovenska zborovska glasba (55 zgoščenk) pa antologijo slovenske posvetne zborovske glasbe od sredine 19. stoletja do sodobnosti. Med letoma 2000 in 2008 je bil tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Poustvarjalno delo je dopolnjeval s predavateljskim. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je 1986–2002 predaval različne predmete in ključno prispeval k ustanovitvi Oddelka za cerkveno glasbo 1992. Umetniško delovanje dr. Mirka Cudermana, ki je doktoriral na dunajski Univerzi na oddelku za muzikologijo, zaznamuje izjemna repertoarna razgledanost, ki se kaže v raznovrstnem zanimanju za zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo različnih obdobij. Kot beremo v njegovi predstavitvi dr. Aleša Nagodeta, »njegove interpretacije izhajajo iz estetskih premis druge polovice 20. stoletja, ki so se v slovenski vokalni glasbi počasi uveljavljale v sedemdesetih letih. Označuje jih zmerno modernističen odmik od opulentne zvočnosti in do popačenosti stopnjevane ekspresivnosti, značilne za interprete prejšnje generacije.
Pri iskanju ravnovesja med formalnimi in izraznimi prvinami je izhajal iz koncepta zvestobe glasbenemu delu. V okviru skromnih možnosti slovenskega okolja se je pri izvajanju del starejše glasbe zanimal tudi za uveljavljanje prvin historično informirane izvajalne prakse.« Za svoje delo je dr. Mirko Cuderman prejel več nagrad in odlikovanj, med katerimi naj izpostavimo Župančičevo nagrado (1993), častni znak svobode RS (2001), red za zasluge (2007), Gallusovo plaketo, zlato plaketo JSKD (2011), postal pa je tudi prvi častni občan Preddvora (2012). Leta 2011 je RTV Slovenija o njem posnela dokumentarni film Regens Chori, portret Mirka Cudermana, ob 80-letnici rojstva.
Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 prejme skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih. Deluje kot zborovodja KZ Megaron, CŽePZ Andrej Vavken in kot glasbeni pedagog in vodja glasbenih dejavnosti na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu, kjer je zaslužen za gradnjo t. i. zborovske piramide. Kot skladatelj osrednjo pozornost posveča sakralni glasbi, sklada pa tudi orkestralna in druga dela. Velja za enega od najbolj izvajanih slovenskih sodobnih skladateljev. Njegove zborovske skladbe prepevajo številni zbori po vsem svetu. K prepoznavnosti je pomembno vplivala zgoščenka Verbum supernum prodiens, ki jo je izdala založba Carus iz Frankfurta, še posebej pa skladba Christus est natus. Skladbo je izvedel in posnel tudi Svetovni mladinski zbor, ta deluje pod okriljem mednarodne Glasbene mladine (JMI), pod vodstvom Garyja Gradna. Leta 1995 je s pesmijo Tisoč let je že minilo zmagal na natečaju za pesem ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Decembra 2018 je premiero doživela njegova prva mladinska opera Všeč si mi. Za svoje delo in izvajanja je prejel številne domače in mednarodne nagrade. Leta 2019 mu je Javni sklad za kulturne dejavnosti podelil srebrno plaketo za pedagoško delo ter obsežen in izvrsten glasbeni opus. Leta 2021 je postal docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za sakralno glasbo, kjer poučuje glasbene stavke in analizo glasbenih oblik.
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt prejme priznanje Prešernovega sklada za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodevem Faustu. Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog, kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospeva. Sodelovala je s Slovenskim komornim zborom, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovensko filharmonijo, pianistkama Natašo Valant in Danielo Candillari in drugimi. Večkrat je že nastopila na Festivalu Radovljica. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka pa vse do glasbe 20. stoletja. Kot je zapisala strokovna javnost, »sopranistka Andreja Zakonjšek oblikuje svoje vloge z odlično profesionalnostjo na tehnični in interpretativni ravni«.
Dodaj komentar