Preludij

Iz tiskane izdaje (izid: 28. junij 2022)  

Iztočnice za pisanje uvodnega besedila se, žal, preredko napajajo pri vrelcu iskrivih pogovorov, s katerimi razpiramo poglede na široko polje umetnosti in kulture, zato je morda tokratno preludiranje po dolgem obdobju prekinjenih živih vezi in »zaprtih ust« (če prosto povzamem poetični naslov zborovskega natečaja Akademije za glasbo) prava spodbuda za poletno listanje in podrobnejše branje revije. 

Namesto klasičnega intervjuja že takoj na začetku »zapoje« uigran duo pod naslovom ricercar, kar razkriva tudi pravo razkošje živih domislic. Sogovornici pa se, kljub izbrani obliki pogovora, poglabljata v iskanje odgovorov na bistvena vprašanja umetnosti. Kako poiskati navdih? Kako oziroma tudi kdaj vemo, da umetnost govori resnico? Kaj je glasba? Ravno to vprašanje je vsakokratni vodnik ustvarjanja nove revije in prvi navdih pri iskanju žlahtnih sogovornikov. Na prvo mesto v tej reviji zato postavljamo najlepši in najbolj iskren odgovor, zapisan v priznanju mlade interpretke. »Glasba je bila in je del mene.« 

Odgovor na vprašanje o resnici in glasbi lahko poiščemo tudi pri posvečenem izdelovalcu skoraj pozabljene in znova odkrite obrti vlivanja gramofonskih plošč, ki pri piljenju popolnega zvoka odkriva tudi svoje globine.
Morda pa je tokrat najbolj pronicljiv pogled od zunaj, razmišljanje sogovornika zunaj glasbenih krogov, ki je le z notranjo občutljivostjo »zaznal dinamiko med muzičari, tiste kratke spoglede, kimanja, nasmehe …«
Ob občutljivosti, čutenju, nadarjenosti in danosti razumevanja vsaj enega izmed umetniških polj je pot do iskanja glasbe, bistva in resnice na umetniškem področju dolga, nikoli končana, a se vendarle nekje začne. Z neizmerno veliko ljubezni do vlivanja znanja, pri čemer ne gre »samo za glasbeno dimenzijo, ampak tudi za vodenje mladega človeka pri načrtovanju in uspešnem spopadanju z izzivi, ki postane prenosljiva veščina tudi na druga področja življenja«.
In podobno kot nekdaj tudi danes osvetljujejo pot vzorniki. »Podobno kot nekoč smo tudi danes v vlogi vzornika, ki nagovarja s svojim delom.«
Z iskrenostjo in resnico se v sklenjen krog povežejo ustvarjalci in poslušalci, vsi tisti na odru in pred njim. »Občinstvo tekmovanja je čudovito, kompetentno in vedno stoji ob strani tekmovalcem. To je vedno lepo čutiti na odru. Magija, ki se ustvari v Unionski dvorani, je enkratna in vpliva tudi na izvedbe.« 

Naj bo teh čarobnih trenutkov polno vse vaše poletje. Naj vas pri vašem iskanju bistva in resnice v glasbi, umetnosti in tudi zunaj nje navdihujejo »kratki spogledi in nasmehi«. 

Vse lepo želim! 

Veronika Brvar 

Urednica revije Glasna