Preludij …

Iz tiskane izdaje (izid: 27. september 2024)

Ko boste brali ta uvodnik, bo verjetno znano že nekaj dejstev, kam bo plula naša kulturna politika. V tem trenutku namreč lahko le ugibamo, kakšno bo vodenje novega generalnega direktorja osrednjega kulturnega hrama Cankarjevega doma Jureta Novaka in katere silnice bodo prevladale pri izbiri novega ravnatelja in umetniškega vodje SNG Opera in balet Ljubljana. Pri slednjem razpisu ne omenjam ženske oblike, ker v častitljivi zgodovini kandidatke v tej ustanovi niso imele prav nobene možnosti. Za osvežitev spomina naj samo omenim, da se je na to mesto pred leti javila Slovenka, poslovna direktorica amsterdamske nacionalne opere, temeljito izobražena ter dobro prekaljena v poslovnih ter managerskih vodah. In seveda – bila je gladko zavrnjena. Zanimivo, da se iz tega postopkovnega razpleta ni prav nič naučila nobena komisija, nobeno ministrstvo, kaj šele vlada, ki ji je kulturna politika verjetno res najmanjša skrb na tem svetu.

Ob vsaki objavi razpisa za odgovorna delovna mesta v kulturi se vedno znova začnejo preigravanja, vidne, predvsem pa zakulisne igre, nemalokrat še prav grdo stopnjevane v medijih. Po vsem videnem in doživetem se zdi, da je vodilno delovno mesto v kulturi lahko le nagrada za lojalnost aktualni dnevni politiki. Do kakšnega dolgoročnega načrtovanja kulturne politike, vsaj kar zadeva ustanove na glasbenem področju, pa še nismo prišli. In ob tej rokohitrski pameti ni prav nič presenetljivo, da se vedno znova zaplete tudi pri načrtovanju velikih, lahko mirno zapišem, tudi prestižnih projektih, kot je Evropska prestolnica kulture. Pri organizaciji prve tovrstne prireditve v Sloveniji je bilo prelitega veliko črnila o zapletih, nepotizmu in včasih zares neprofesionalni organizaciji. Po toliko letih pa je danes kljub vsemu treba priznati, da si takratni enomesečni projekt zasluži priznanje glede odprtosti sodelovanja z različnimi deležniki na domačih tleh, v lokalni kulturi in vključevanja tudi »klasičnih« institucij, ciklusov ter povsem »tradicionalnih« programov v svoj koncept. Vsebina projekta Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 je na škripajoče operne deske SNG Ljubljana pospremila krstno izvedbo opere L’armonia drammatica Vinka Globokarja, povezala častitljivo Slovensko filharmonijo s kultno skupino Laibach in omogočila Cankarjevemu domu, da je prebil zvezdniški prag z enotedenskim bivanjem v Ljubljani tedaj največje operne zvezde na svetu Lucianom Pavarottijem. In ob teh izstopajočih projektih je tedanji projekt gostil in v svojem konceptu pred evropskimi uradniki tudi znal opravičiti povsem standardni ciklus Društva slovenskih skladateljev s celotno pahljačo del slovenskih ustvarjalcev ter poustvarjalcev. Tedanje umetniško vodstvo je namreč razumelo bistvo ideje grške igralke, aktivistke Meline Mercouri, ki je v kulturi pisanih idej in hotenj uresničila plemenito poslanstvo pomena kulture za evropsko civilizacijo. V prvi prestolnici v Atenah so bili izpostavljeni presežki, pa tudi sodelovanja na različnih ravneh. In sledile so še številne druge organizatorke, med njimi prav bleščeče prestolnice v manjših državah, kot je Latvija. Naš projekt, ki zdaj res že močno trka na vrata, še nima dokončnega finančnega načrta, ima pa zato ekipo, ki ji nikakor ne uspe vzpostaviti gladkega dialoga z osrednjimi kulturnimi institucijami gostiteljice projekta. Ekipa vzvišeno zamahuje čez trdno strukturo lokalnega okolja, in to s perfidnim izgovorom, da to ni koncept Evropske prestolnice kulture EPK oz. da ni zapisano v prijavni knjigi tega elitnega projekta. O tem, čemu bodo pravzaprav sledili v prijavni knjigi in kakšna je njihova vizija pri izbiri programa, nam v reviji Glasna vse od začetka objave kandidature ni uspelo osebno izvedeti. Še svežo ekipo GO2025 smo kontaktirali prav na samem začetku in nato kar mnogokrat. Še pred uradnim začetkom lahko edino ugotovimo, da se ekipa s svojim načinom dela prav zares ne odlikuje po inovativnem pristopu, ki naj bi prisegal na ideje vključevanja, raznovrstnosti, dialoga, strpnosti, upoštevanja drugačnosti in tudi trajnostne naravnanosti. Srčno upamo, da bo projekt v letu, ki prihaja, dokazal prav nasprotno. Za zgled, naj se malo razgledajo po aktualnih, tudi lokalnih pristopih v novi sezoni, ki obetajo izvrstne, tudi inovativne presežke in zanimiv preplet sodelovanj.

Pa srečno.

Veronika Brvar,
urednica