4. junij 2024
Kozinova nagrada je najvišje strokovno priznanje, ki ga Društvo slovenskih skladateljev podeljuje od leta 1994. Podeljuje se enkrat letno, 4. junija, na obletnico rojstva skladatelja Marjana Kozine.
Utemeljitev pobude Društva slovenskih skladateljev za podelitev Kozinove nagrade za zaokroženi vokalni opus skladatelju Ambrožu Čopiju
Dolgo bi lahko našteval vsa dela, ki jih je ustvaril, pa čeprav bi imenoval samo tista, ki so jih poustvarili najboljši slovenski in tuji zbori, od Komornega zbora RTV Slovenija, APZ Tone Tomšič, APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor Ave, Carmina Slovenica, Komorni zbor Krog, Zbor Sv. Nikolaja, Čarnice, Slovenski oktet, DePZ Glasbene šole Koper, DePZ Škofijske klasične gimnazije, Mešani zbor KGBL, vse do Zbora Slovenske filharmonije. Njegova dela so predstavljena na petih avtorskih zgoščenkah. Njegove skladbe so doživele izvedbe na številnih koncertih in festivalih v Sloveniji in tujini (državah EU, Amerike, Japonske in Kitajske).
Kljub temu, da se je naslonil na tradicijo in iz nje izhaja, je svoj zborovski stavek vedno znova bogatil z njemu lastno estetiko, z njegovim občutenjem različnih dimenzij poezije. Išče nove zvočne kombinacije, ki se v harmonskem smislu gibajo med tonalnostjo in modalnostjo – mestoma, zaradi zvočnih učinkov – pa se poslužuje tudi drugih izraznih možnosti. Kljub vsemu pa ostaja prvenstveno melodik, zato so njegova dela toliko izvajana in priljubljena med vsemi slovenskimi zbori. Napisal je tudi zelo odmevna vokalno-instrumentalna dela. Med najpomembnejša sodijo Missa brevis, Magnificat, Missa pro pace, kantata Od sanj modro nebo, Tri maše v jazz stilu (Missa Laetitiae, Missa Spei in Missa Amoris). Komponira za vse vokalne zasedbe (10 mešanih večstavčnih zborov na posvetne tekste slovenskih poetov, 17 na latinska besedila, 8 na angleška in eno na rusko besedilo).
Stalnica Čopijevega ustvarjanja so tudi priredbe slovenskih ljudskih pesmi (Tri hudomušne iz Istre so na italijansko besedilo).
Obsežen je opus ženskih in mladinskih zborov (14 na slovenska besedila, 6 na latinska, 2 na angleška in 33 priredb slovenskih ljudskih); enako velja za moške zbore (9 na slovensko poezijo, 3 na latinsko in 11 priredb ljudskih pesmi). Tudi na vokalno-inštrumentalnem področju je opazen obsežen opus. Kot vidimo, lahko zborovska dela razvrstimo na dela, ki so ustvarjena na slovensko poezijo, na latinska besedila, nekaj angleških, ruskega in bolgarskega. Vseskozi je prisotna obdelava slovenskega ljudskega izročila – pogosto istih naslovov za različne zasedbe. Posegel je na območje Bele Krajine, Koroške, Goriške, Rezije in Istre.
Ambrož Čopi je leta 1997 prejel študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani, v letu 2016 pa Nagrado Prešernovega sklada ter Gallusovo plaketo JSKD.
Za njegov bogati doprinos v slovensko vokalno zakladnico podeljujemo v letu 2024 skladatelju Ambrožu Čopiju Kozinovo nagrado za zaokroženi vokalni opus.
Tomaž Habe
Predsednik Komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja DSS
Kozinova nagrada se podeljuje za zaokroženi skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, izjemoma pa tudi za enkraten skladateljski uspeh. Nagrado lahko prejme vsak skladatelj, ki stalno živi in deluje v slovenskem kulturnem prostoru.
Kandidata Upravnemu odboru Društva slovenskih skladateljev predlaga Komisija za nagrade, ki predlog strokovno utemelji v pisni obliki. Če Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev predlog komisije potrdi, ta postane pravnomočen. V nasprotnem primeru ima Upravni odbor Društva slovenskih skladateljev pravico, da nagrade ne podeli ali pa jo podeli skladatelju, ki ga izbere Upravni odbor z večino glasov.
