7. oktober 2023
Paul Cannon je kontrabasist. Z veliko mero znanja in ljubezni do svojega inštrumenta ter odprtostjo do najrazličnejših izvajalskih tehnik in sodobnih kompozicijskih prijemov je priznan in cenjen član Ensemble Modern. Gre za mednarodno uveljavljeno skupino, specializirano za izvajanje sodobne glasbe. Člani Ensemble Modern v zadnjem času nastopili na kar treh koncertih, na katerih so predstavili dela slovenskih skladateljev in pesnikov. Ta so izvajali že v Bambergu (28. 9.), v Mariboru (1. 10.) in v Ljubljani (2. 10), za zadnji, finalni koncert pa jih čaka še predstavitev sodobne slovenske glasbe in poezije na frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo 7. oktobra letos.
Paul pa se neredko znajde tudi v svoji drugi, pedagoški vlogi. Že pred vstopom v Ensemble Modern je prirejal mojstrske tečaje in delavnice za skladatelje in kontrabasiste, od takrat pa deluje tudi na Mednarodni Akademiji Ensemble Modern (IEMA) v sklopu poletnih tečajev Klangspuren Schwaz. V projektu Iniciativa za novo glasbo študentov AG in FF UL zastopa kar obe svoji vlogi – kot kontrabasist na bralnih vajah sodeluje z ostalimi glasbeniki pri interpretaciji študentskih skladb, hkrati pa že vse od letošnjega januarja s svojimi napotki in komentarji igra ključno vlogo za študente kot mentor, tako kot profesor Vito Žuraj. Na zadnjih bralnih vajah sva študenta muzikologije poprosila Paula, da na kratko poda svoje mnenje glede univerzitetnega projekta in koncertov.
Hvala vam, da ste si vzeli čas za ta intervju. Upam, da ste udobno potovali in da je vaše bivanje v Sloveniji karseda prijetno. Čestitke pa tudi za koncerte, ki so ponudili izjemno zanimiv vpogled v sodobno glasbo in poezijo slovenskih avtorjev. Kako je izvajati skladbe slovenskih skladateljev in ali bi kaj povedali o delih samih? Kako uspešni se vam zdijo koncerti?
Rekel bi, da je glasba na koncertih dobro sprejeta in cenjena. Gre za zelo raznolika dela – ko je program osrediščen na glasbo določene države, bi morda pričakovali nek nacionalni slog oziroma zvok. Po mojem mnenju pa je ta trend zelo redek, vsaj na očiten način, a to je bolj vprašanje za muzikologa.
Januarja letos ste s študenti kompozicije z Akademije za glasbo imeli tako imenovane »try-out sessione« v Frankfurtu. Kako bi opisali vaše pogledi na ta način dela, torej s poskusnimi vajami?
Tovrstne delavnice, torej »try-out-e«, prirejamo precej pogosto. Po mojem mnenju so zelo koristni za vse, ki sodelujejo pri njih: Ensemble Modern prinesejo vedno nova poznanstva in širjenje našega kroga, prav tako pa smo v stiku z mladimi in obetavnimi skladatelji in smo na ta način seznanjeni, kaj je v nekem trenutku aktualno in novo. Še vedno nas lahko preseneti kakšna iznajdba mladih skladateljev. Na drugi strani pa je ena od številnih ovir študentov kompozicije ta, da veliko časa delajo na samem, le z listom papirja in njihovo domišljijo; pri tem imajo veliko idej, teorij in konceptov, a če nimajo priložnosti tega preizkusiti z dejanskimi glasbeniki, so na koncu dneva to še vedno le to – ideje na listu papirja. Imeti priložnost delati ne le z glasbeniki, temveč z glasbeniki Ensemble Modern je zanje velika stvar. Imamo namreč ogromno izkušenj, saj se z izvajanjem sodobne glasbe ukvarjamo vsak dan in že vrsto let. Četudi se, recimo, še nikoli prej nismo srečali s kakšno zapleteno oziroma zahtevno idejo, s katero smo soočeni na vajah, približno že vemo, kako jo realizirati. Takoj lahko začnemo »brainstormat« in ponujat praktične rešitve in načine za dosego dobrih rezultatov v kratkem časovnem razponu.
Preusmerimo se sedaj h kompozicijskemu procesu. Kako vidite svojo vlogo, torej vlogo mentorja Ensemble Modern, in kako so se po vašem mnenju skladbe spremenile od januarskih poskusnih vaj?
Skladbe, ki so bile januarja še skice, smo predelali in dobili približno idejo o tem, v katero smer želijo iti. Lahko smo podali svoje mnenje o tem, kaj lahko deluje in kaj morajo skladatelji upoštevati, če želijo z njihovimi skladbami iti v neko že vnaprej začrtano smer. V glavnem je bilo govora o inštrumentaciji, orkestraciji, ravnotežju in notaciji. Prav pri slednji se pogosto izkaže, da je ta precej bolj zapletena, kot bi morala biti: veliko je besedila in posebnih oznak, ki se jih da preprosto rešiti z eno italijansko besedo. Poleti, ko smo taiste skladbe prejeli v veliko bolj dodelani obliki, pa sem lahko podal še več in veliko bolj specifičnih napotkov.
In kako se vam zdijo končne skladbe skladateljev?
Vsaka skladba je posebna na nek svoj način. Gre za to, kakšno idejo oziroma koncept so imeli skladatelji in kako uspešno so jo uresničili. A to je zame zelo subjektiven tip vprašanja.
Hvala vam še enkrat za čas.
Jure Juvan, Til Dečko
Dodaj komentar