Plameni tudi nad notredamsko glasbo?

20. april 2019

Naša Gospa – tako mogočna in veličastna, a hkrati tako ranljiva gotska mojstrovina, ki za seboj ni pustila samo arhitekturne zakladnice, temveč tudi bogato glasbeno življenje na katerega temeljih se vse od 12. stoletja gradi evropska glasbena tradicija. Na prelomu iz 12. v 13. stoletje se je ob izgradnji katedrale pojavila tudi glasbena inovacija, ki jo še danes poznamo pod imenom „Notredamska šola polifonije“. Meniha, ob enem pa tudi skladatelja, Léonin in Pérotin, sta pripomogla k uresničenju organuma (tj. dva glasova se gibljeta paralelno) in z nadgradnjo le tega osnovala pravo polifonijo, ki je od tedaj temelj znanja vsakega skladatelja in izvajalca.

Za lažje interpretiranje simultanega petja dveh ali več glasov (polifonija), se je Léonin lotil tudi prvih zametkov notacije in v polifono glasbo vpeljal ritmične vrednosti not. 

Za popolno uresničitev izvajalske prakse novo osnovanih glasbenih idej se je čakalo vse do 15. stoletja, ko so pariško lepotico končno obogatile orgle. Tem je v 18. stoletju sledila rekonstrukcija in mesto starih so zamenjale mogočne orgle s kar 8000 piščalmi, petimi manuali in 115 pedali; po svoji velikosti danes zasedajo 27. mesto med največjimi na svetu. Od tedaj je zanimanje za orgle vse močneje naraščalo in doseglo vrhunec v drugi polovici 19. stoletja, ko so mnogi romantični skladatelji, kot so César Franck, Vincent d’Indy in Camille Saint-Saëns, zasloveli kot organistični virtuozi. Slednji je leta 1886 napisal simfonijo „Z orglami“ in tako ustvaril edinstven poskus na področju simfonizma. Orgelska tradicija je segala tudi v 20. stoletje, ko se je med pomembnimi skladatelji za to glasbilo znašel Olivier Messiaen, ki sicer ni deloval kot notredamski organist, a je bilo njegovim orgelskim delom možno prisluhniti tudi v pariški velikanki. Messiaenove orgelske kompozicije živijo naprej, za kar je zahvalen dandanašnji notredamski organist Olivier Latry, ki francosko orgelsko tradicijo oživlja in svojstveno interpretira mnoga arhaična dela. 

Notredamske orgle naj bi se po nekaterih poročanjih izognile hudim poškodbam, ki jih je 15. aprila 2019 na katedrali povzročil požar. Če je zaradi dima in vode poškodovana notranjost piščali in funkcionalnost orgel, se še ne ve. Nujno pa je, da se posledice požara najhitreje odpravijo, saj bi bila izguba kraljice glasbil, iz katere se razrašča glasbena tradicija Evrope, velika tragedija za svet umetnosti.

Ivana Čemažar