Iz tiskane izdaje (izid: 30. marec 2022)
Kulturni dom Nova Gorica ima že vrsto let na čelu močno osebnost, ki z zavzetostjo in skrbjo za uresničitev široke palete kulturnih dogodkov ohranja prvenstvo med kulturnimi domovi Slovenije. Direktorica Pavla Jarc odpira poti tako uveljavljenim ustvarjalcem kot mladim umetnikom, umetnosti našega časa kot klasični glasbi, kar jo z glasbenim abonmajem uvršča tudi med branike umetniške glasbe na občutljivi meji dveh kultur. Zaveda se vzgajanja mladega občinstva, zato tudi kot predsednica Glasbene mladine Slovenije omogoča prostor uveljavitve najmlajšim koncertantom ter šolskim didaktičnim koncertom. V primežu dnevne politike, občinskih ter regionalnih teženj pa se dobro zaveda tudi pomena delovanja in povezovanja zunaj ozkega lokalnega območja ter kot predsednica Združenja kulturnih domov in ustanov Slovenije KUDUS opozarja na najbolj pereče probleme kulturne politike. Njeni apeli po omilitvi ukrepov za izvedbo kulturnih dogodkov so odmevali v pandemiji virusa, o čemer priča zapis na družabnem omrežju: »Epidemiološka slika v naši državi namreč ni tako zelo slaba, da bi morali tako zaostrovati ukrepe in postavljati takšna nerazumna pravila, ki organizatorje kulturnih dogodkov spravljajo v obup, da ne govorimo o umetnikih, ki so na robu preživetja.« In kot direktorici kulturnega doma, sicer dobro utrjeni za krizna obdobja, ji je bilo vodenje v zadnjih dveh letih verjetno največji izziv v karieri. Tehten premislek in izkušnje pa so botrovale zanimivi kulturni beri tega obdobja.
Čas korone je Novi Gorici prinesel prav poseben izziv – naziv prestolnica kulture 2025. Kaj je bila vaša prva misel ob razglasitvi častnega naziva?
To je šele velik izziv za naše mesto in goriško območje, pa tudi velika odgovornost in priložnost, ki jo bomo, upam, znali pametno izkoristiti. Predvsem tako, da bomo dosegli dolgoročne kulturne, turistične, gospodarske in druge družbene učinke, ki se bodo kazali pri nadaljnjem razvoju našega mesta in regije.
Kot ste nakazali v odgovoru, je ta častni naziv predvsem priložnost za nadaljnji razvoj mesta in regije. Pri razumevanju EPK-ja se pogosto zgodijo napačne interpretacije, da je to le »vreča denarja« in da lahko sodelujemo pri izvedbi z že zelo utečeno ponudbo. Katere vsebine iz vašega programa bi po vašem mnenju lahko izpolnile kriterije naziva prestolnice oziroma bi bile pripravljene odpreti svoj prostor tudi za nekaj povsem novega, drugačnega?
Ko je bilo leta 2018 objavljeno javno povabilo za oddajo programskih predlogov za kandidaturo našega mesta za naziv EPK 2025, smo se nanj odzvali tudi v Kulturnem domu Nova Gorica, kjer smo predlagali naslednje programe oziroma aktivnosti: razširitev festivala SAXGO v čezmejni glasbeni festival ter izvedbo mednarodnega tekmovanja saksofonistov, mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, pripravo razstave Sodobna slovenska umetnost in povezave s sočasnimi evropskimi tokovi na več prizoriščih, izvedbo mednarodnega javnega natečaja za javno plastiko ter vzpostavitev ateljejev in umetniškega rezidenčnega centra. Poleg tega smo izpostavili, da je kandidatura Nove Gorice za Evropsko prestolnico 2025 morda priložnost tudi za razmišljanje o umestitvi gradnje prepotrebnega novega kulturnega centra med pomembne infrastrukturne projekte, a ta predlog ni bil sprejet. Od programskih predlogov pa so v prijavno knjigo uvrstili mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, zato bomo za zdaj razvijali ta projekt. Če bo bodoče umetniško vodstvo novega javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica presodilo, da je še kateri izmed predlogov zanimiv za uvrstitev v program, bomo seveda z veseljem sodelovali.
Če ostajava še malo pri pričakovanjih EPK-ja, ali bi lahko izpostavili tudi odnos okolja, ožje skupnosti, pa tudi širše regije do kulturne dejavnosti? Kot predsednica KUDUS-a (Kulturnih domov Slovenije) imate verjetno vedno dober pregled, kako določena lokalna okolja in tudi regije podpirajo kulturo. Če bi vas vprašala po primerjavi Nove Gorice in Kranja ali pa Severne Primorske z Gorenjsko, bi se odstotek podpore lokalne skupnosti zelo razlikoval v prid vaši regiji? Kako vi osebno ocenjujete podporo pomembnih gospodarskih panog iz vaše regije pri zahtevnih kulturnih programih?
Naša občina se lahko pohvali z bogato in razvejano kulturno dejavnostjo, ki jo izvajajo tako javni zavodi kot nevladne organizacije in številna društva na področju ljubiteljske kulture. Ponosni smo lahko tudi na naš nacionalni teater, tako da si upam trditi, da je glede na kakovost in bogastvo kulturno-umetniških vsebin Nova Gorica eden pomembnejših kulturnih centrov v državi, ki se uvršča takoj za Ljubljano in Mariborom. K temu zagotovo veliko pripomore tudi podpora lokalne skupnosti, ki pa jo na kulturnem področju vendarle čaka še veliko premikov in izzivov, predvsem pa oblikovanje jasne vizije in strategije, ki bo določila temeljne cilje in prioritete ter omogočila nadaljnji razvoj kulture. Na tem področju ima Goriška zaradi svojega strateškega položaja izjemen potencial, pa tudi odgovornost. Težko bi naredila primerjavo s Kranjem, ker nimam podatkov, koliko odstotkov proračuna ta občina nameni za kulturo. Večkrat pa omenim Mestno občino Velenje, kjer ima občina izjemen posluh za kulturo, pridobiva veliko sredstev iz različnih virov za obnovo kulturne infrastrukture in precej financira kulturne projekte, ki mestu prinašajo dodano vrednost in prepoznavnost tudi v širšem prostoru. Kar se tiče sponzorstva v kulturi, pa na Goriškem nikakor ne moremo biti zadovoljni. Podpore gospodarskih družb praktično ni več. Žal so minili tisti zlati časi, ko je igralniška družba HIT načrtno vlagala v kulturo in 10 let sponzorirala Hitove muze – cikel komorne in solistične glasbe na Gradu Dobrovo. Takrat so imeli vizijo in takšno poslovno filozofi jo, ki je odpirala pot tudi kulturi ter ustvarjala sinergije med umetnostjo, kulturno dediščino in turizmom.
Kot urednica revije, nad katero bedi Glasbena mladina Slovenije, je za nas prav gotovo najpomembnejše vprašanje mladih v glasbi in zunaj nje, torej vprašanja o možnostih mladih glasbenikov, o perspektivi razvoja mladega občinstva, o priložnostih za mlade ustvarjalce programov, mlade producente, pisce o glasbi. Kako vi vidite svojo vlogo predsednice Glasbene mladine Slovenije in kako na široko so odprta vrata vašega kulturnega hrama mladim različnih glasbenih okusov in zanimanj?
Zelo sem bila počaščena, ko so me izvolili za predsednico Zveze Glasbene mladine Slovenije, ki že več kot 50 let bogati slovenski glasbeni prostor s tehtnimi in kakovostnimi kulturno-vzgojnimi programi za različne starostne stopnje ter koncerti in drugimi dejavnostmi, med katerimi je treba izpostaviti tudi Glasno. Poslanstvo, ki ga opravlja Glasbena mladina Slovenije, je neprecenljivo. Samo poglejte, koliko nekoč mladih, še neuveljavljenih glasbenikov, ki je koncertiralo recimo v okviru GM odra, je danes priznanih solistov, članov pomembnih orkestrov ali komornih glasbenikov. Mladim glasbenikom z organizacijo koncertov torej damo priložnost, da pokažejo svoje znanje in talent. S tem jim odpiramo vrata v širni glasbeni svet, kjer zdaj marsikateri izmed njih že uspešno nastopa in gradi svojo umetniško pot. Po drugi strani pa je naša pomembna naloga tudi vzgoja mladega občinstva. Kako mlade navdušiti za spoznavanje in poslušanje dobre glasbe ter jih spodbuditi k obiskovanju koncertov v teh časih, ko vse poteka z neverjetno naglico in mlade tako usodno zaznamujejo družbena omrežja ter različne aplikacije na pametnih telefončkih, je vedno večji izziv. Glasbena mladina to zahtevno nalogo opravlja z veliko ljubezni do glasbe, odgovornostjo in zavedanjem, da je glasba ena od pomembnih življenjskih vrednot, ki bogati človeka, odpira nova spoznanja in širi obzorja njegovega mišljenja. Tudi v Kulturnem domu Nova Gorica z velikim zanimanjem spremljamo mlade glasbenike in jih vključujemo v naše koncertno dogajanje. Njim že dolga leta posvečamo poseben cikel Glasba z vrtov svetega Frančiška, ki je namenjen prav mladim nadarjenim glasbenikom zlasti z naših »goriških vrtov« z obeh strani meje. Vključujemo jih kot soliste ali komorne glasbenike tudi v Glasbeni abonma, komorni cikel Grajske harmonije, festival SAXGO in Oktober Jazz. Drugo pomembno poslanstvo pa je vzgoja mladega občinstva, kar je eden od naših strateških ciljev, ki ga udejanjamo skozi program Glasbene mladine. Kulturni dom Nova Gorica pri tem programu sodeluje s petimi občinami na Goriškem ter posreduje številne koncerte za vse osnovne in srednje šole, pa tudi vrtce. Tu moram izpostaviti zgledno sodelovanju naše ustanove s sosednjimi občinami, pa tudi veliko naklonjenost ravnateljev in glasbenih pedagogov, ki skupaj z nami opravljajo to dragoceno poslanstvo dodatne vzgoje in izobraževanja mladih na glasbenem področju.
/…/
Veronika Brvar
