13. februar 2023
30. januarja 2023 je bil v atriju Mestnega muzeja v Ljubljani koncert kitarista Sama Novaka in Dua kljunastih flavt Erithaci rubeculae. Izvajalci, vsi študenti ljubljanske Akademije za glasbo, so nas popeljali skozi najrazličnejša glasbena obdobja. Koncert je bil dobro obiskan.
V prvem delu nam je kitarist zaigral štiri skladbe. Prva je bila Bachova, čigar del nismo vajeni v kitarski izvedbi in je bila zato toliko bolj zanimiva in neobičajna. Po Temi z variacijami in Finalu Manuela Maríe Ponca je sledila Igriva pesmica iz zbirke Šestih Preludijev Iva Petrića.S skladboChôros št. 1 Heitorja Ville-Lobosa pa se je kitarist od publike poslovil.
V drugem delu je sledil nastop dua, ki ga sestavljata Eva Majcen in Erazem Žganjar. Igrala sta na razne vrste (renesančne, baročne, moderne) in velikosti (alt, tenor, bas) kljunastih flavt. Začela sta s sodobno skladbo Ryoheija Hiroseja. Sledilo je sedem stavkov Monteclairjevega Petega koncerta iz zbirke Šest koncertov za dve flavti, v katerem so se kljunaste flavte lahko pokazale v svoji virtuoznosti in z glasbo iz časa, ko so bile na vrhuncu priljubljenosti. Za Tremi fantazijami renesančnega skladatelja Thomasa Morleya, pa je bila na vrsti krstna izvedba predelave skladbe Taščici za kljunasti flavti Petra Šavlija, Skladba je oponašala oglašanje dveh ptic in njun zagret pogovor. Ideja vključitve lesenih blokov na vrvici je zelo dobro prispevala k občutku naravnega habitata ptic in je pričala vzdušje preganjanja taščic skozi grmovje na travnikih ali ob robu gozda. Zaradi želje po posnemanju ptičjega petja, skladba – četudi sodobna – ni delovala razdrobljeno ali brez povezav. Za konec smo prisluhnili še stavkoma Air in Žiga iz Suite št. 2 v c-molu, ki jo je napisal Johann SebastianBach. Z njim so glasbeniki lepo zaokrožili celoten koncert.
Koncert je pokazal, da je kljunasta flavta povsem primeren inštrument tudi v sodobnosti. Nenazadnje za njih nastaja veliko novih skladb. Taki koncerti so zelo dobrodošli in nadvse vredni; posebno zato, ker pripomorejo k temu, da je lahko širša publika kljunasto flavto zares prepoznala kot resen in virtuozen inštrument – tak, kakršnega sloves je imela v baročni dobi.
Ana Sodja
Dodaj komentar