20. januarja 2023
Na današnjem drugem koncertu z naslovom Nemir (20. januarja 2023 ob 19.30) bodo na sporedu skladbe iz obdobja »viharništva« (nem. Sturm und Drang), ki so nastale med letoma 1743 in 1791. V tem času so v glasbi cenili preprostost in spevnost, a so hkrati iskali dotlej neslutene kontraste. Spored tako sega od zgodnje simfonije pruskega kralja Friderika II. do Haydnove »londonske« simfonije, ki so jo poimenovali »Čudež« po izvedbi, med katero so se poslušalci čudežno izognili lestencu, ki je padel s stropa. Nekaj bo tudi skladb manj znanih skladateljev, kot so Johann Anton Fils, Henri-Joseph Rigel in Joseph Martin Kraus. Fils je denimo deloval kot violončelist na mannheimskem dvoru, Rigel se je uveljavil kot eden najvidnejših pariških glasbenikov, Kraus pa je vodil kraljevo kapelo v Stockholmu. Tudi tokrat, enako kot na uvodnem koncertu prejšnji petek, bo Orkester Slovenske filharmonije nastopil pod glasbenim vodstvom Federica Maria Sardellija, ki slovi kot izjemen poznavalec in poustvarjalec Vivaldijeve glasbe. Uredil in posnel je vrsto skladateljevih del, napisal več študij, objavil zgodovinski roman in rekonstruiral oba koncerta z obligatnimi orglami na sporedu prvega večera letošnjega Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Dirigiral je na svetovnih premierah in snemanjih številnih Vivaldijevih oper. Leta 2007 je bil izbran za nadaljevalca kataloga Vivaldijevih del, Vivaldi Werkverzeichnis (RV). Dvakrat je bil nominiran za glasbeno nagrado grammy – prvič leta 1997 za posnetek Vivaldijeve zbirke Concerti per molti istromenti, drugič pa leta 2000 za posnetek Corellijeve zbirke Concerti grossi.
Na sklepnem koncertu z naslovom Bachova čudovita dela, posvečenem mojstru duhovnega moteta – na sporedu bo 27. januarja 2023 ob 19.30 –, bo Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodila norveška dirigentka Grete Pedersen, ki danes spada med najbolj priznane zborovske dirigente na mednarodnem prizorišču. Pedersenova slovi po muzikalno prepričljivih in stilno raznolikih izvedbah baročnega, klasičnega ter sodobnega repertoarja. Leta 2004 je prejela častno nagrado Norveške zborovske zveze za dvajset let uspešnega vodenja Komornega zbora Oslo, leta 1990 pa je nasledila slavnega norveškega skladatelja Knuta Nystedta in prevzela vodenje Zbora norveških solistov, s katerim še danes dosega vrhunske uspehe. Kot solisti se bodo na koncertu predstavili Ana Dolžan na violini, Matej Grahek na flavti in Tomaž Sevšek na čembalu.
Prvi koncert z naslovom Vivaldijeve skrivnosti je bil na sporedu že 13. januarja, v celoti pa je bil posvečen glasbi Antonia Vivaldija. Zazveneli so skladateljevi koncerti in simfonije, kot solisti violinisti so nastopili Oliver Dizdarević, Marika Przybyłter Žiga Faganel, na orglah pa Tomaž Sevšek.
Dodaj komentar