Iz tiskane izdaje (izid: 28. marec 2024)
Ob 25. jubileju Zbora sv. Nikolaja Litija je Damijan Močnik ustvaril nov Božični oratorij. Delo je zbor pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič skupaj z Orkestrom AD HOC, sopranistko Marto Močnik Pirc in tenoristom Gregorjem Ravnikom prvič izvedel na božični dan, v ponedeljek, 25. decembra 2023, v Litiji, v soboto, 6. januarja, pa je oratorij zazvenel tudi v razprodani dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Nastanek novega vokalno-instrumentalnega dela naj v glasbeni reviji Glasna obeleži še pogovor z njegovim avtorjem, Damijanom Močnikom, ki je leta 2022 prejel tako nagrado Prešernovega sklada kot tudi Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.
Svoj prvi božični oratorij, Oratorium Nativitatis, ste oblikovali že leta 2015 za božični koncert Slovenske filharmonije. Delo z latinskim libretom je bilo uspešno izvedeno in tako se je kmalu zastavilo vprašanje, ali bi lahko Oratorium Nativitatis prevedli tudi v slovenščino. Kot ste zapisali ob nastanku novega oratorija, se vam to ni zdelo mogoče, saj je vaš način uglasbitve tesno vezan ne samo na metrično-ritmično podobo besedila, temveč tudi na pomen in zven vsake posamezne besede. So vas pa takšne pobude vzpodbudile k razmišljanju o novem božičnem oratoriju z izvirnim slovenskim besedilom. Kako ste se potem lotili pisanja novega libreta, pri čemer sta vam svetovali tudi Katarina Gomboc Čeh in vaša žena, Irma Močnik?
Z libreti so vedno težave, še posebej z libreti v slovenščini za večja vokalno-instrumentalna dela. V Sloveniji imamo le malo izkušenih libretistov, ki bi se ukvarjali s tem. Sam se pogosto zgledujem po vzorih iz preteklosti. Vse je nato odvisno tudi od tega, ali bo v ospredju dela solist ali zbor ali bosta njuni vlogi izenačeni. Imeti je treba tako precej domišljije. Libreti za sakralna dela so v pre-teklosti nastajali na podlagi svetopisemskih odlomkov. Kljub trem slovenskim prevodom Svetega pisma v zadnjih desetletjih, prevajalci le malokrat razmišljajo o tem, kako predvsem psalmska besedila prevesti tako, da bi se jih dalo neposredno uglasbiti. Po razmisleku, posvetovanjih in prvih poskusih s Katarino in Irmo sem ugotovil, da bi bilo najbolje, če se pisanja libreta lotim sam, ker točno vem, katere besedne zveze me nagovarjajo, kaj se lahko zapoje, katere vokale potrebujem v tekstu, kakšna vsebina me inspirira. Pri libretu se mi zdi zelo pomembno tudi to, da pušča dovolj prostora za glasbo. Če že vse povemo z besedilom, nam ostane za glasbeno imaginacijo namreč zelo malo prostora.
Kako pa ste nato Božični oratorij oblikovali v kompozicijskem pomenu besede?
Čim daljša je skladba, tem bolj se mi zdi pomembna oblika, da cela kompozicija deluje enovito. Že večkrat sem, tudi pri komponiranju krajših skladb, izhajal iz zrcalne preslikave posameznih delčkov, in to se je izkazalo kot zelo priročna rešitev za povezanost skladbe. V oratoriju sem vsa ta dognanja bolj velikopotezno nadgradil. Pravzaprav je to zrcalo prisotno povsod, tudi v kompozicijski tehniki, kjer na ta način izdelujem kontrapunkte, iščem nove akordne tvorbe ali pa ritmične elemente. Če se princip zrcala nato odraža še v obliki, se mi zdi, da postane delo kot celota res zelo zanimivo.
Oratorij ste posvetili Zboru sv. Nikolaja Litija in njegovi 25-letnici delovanja. Zbor od njegove ustanovitve leta 1997 vodi zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič, v njem pa poje 50 pevk in pevcev iz Litije in osrednje Slovenije, ki redno nastopajo med bogoslužjem v domači cerkvi, hkrati pa se s koncertiranjem po Sloveniji in gostovanji po Evropi uveljavljajo kot eden najboljših slovenskih mešanih sestavov. Kako je na vas med pisanjem oratorija vplivalo to, da zbor in njegovo zborovodkinjo Heleno Fojkar Zupančič zelo dobro poznate?
V zadnjem času niham med tem, da pišem na eni strani za profesionalne zbore in orkestre in na drugi strani za amaterske zbore. To zahteva od mene dva popolnoma drugačna pristopa. Zbori, kot je Zbor sv. Nikolaja Litija, so po rezultatih bliže profesionalnemu zboru, vendar ne vadijo vsak dan. Zato je tu treba izbrati glasbeni jezik, ki ga bodo lahko pevci v nekem določenem času ne samo osvojili, ampak tudi posvojili. Le na ta način je lahko potem izvedba doživeta in na viso- kem nivoju. Predvsem pa sem se ukvarjal s tem, da delo ni prezahtevno, hkrati pa tudi ne prelahko oz. lahkotno in s tem posledično sladkobno.
/…/
Tisa Mrhar
