4. junij 2019
Skladatelj Nenad Firšt je letošnji prejemnik najvišjega strokovnega priznanja, ki ga Društvo slovenskih skladateljev podeljuje že od leta 1994. Kozinovo nagrado podelijo enkrat letno, 4. junija, na obletnico rojstva skladatelja Marjana Kozine.
Tomaž Habe, predsednik Komisije za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih skladateljev je na slovesnosti v Kogojevi dvorani društva spregovoril predvsem o Firštovem godalnem opusu, za katerega prejema to nagrado:
“Nenad Firšt je bil rojen leta 1964 v Zagrebu. Po srednji glasbeni šoli Pavla Markovca je šolanje nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, tako na oddelku za kompozicijo, v razredu prof. Daneta Škerla, kot violino (v razredu prof. Roka Klopčiča). Violina ga je vseskozi spremljala – od igranja v godalnem kvartetu Sebastian (1982-1992), do umetniškega vodenja in dirigiranja Celjskega godalnega orkestra (od leta 1989). Iz kompozicije se je dodatno izpopolnjeval na mednarodnih tečajih doma in v tujini (Madžarska, Francija).
Nenad Firšt je bil umetniški vodja in predavatelj na številnih taborih, tečajih in poletnih šolah. Velik pečat je pustil tudi kot umetniški vodja Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje, kot član Upravnega odbora SAZAS, SIGIC, kot generalni sekretar Zveze glasbene mladine Slovenije ter od leta 2010 kot predsednik Društva slovenskih skladateljev. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja in nagrade tako v Celju, kjer živi in deluje, kot tudi častno Gallusovo značko JSKD (leta 2005), predvsem pa je pomembna nagrada Prešernovega sklada za skladateljski opus, ki ga je ustvaril med 2007 in 2009.
Njegov opus je zelo obsežen: več kot polovica od skoraj 200 skladb je za godala, 39 je tiskanih del pri založbi Edicije DSS, 9 pri založbi Pizzicato Verlag Helvetia, 3 pri založbi Sloway Music Editions in še drugje. S svojimi deli je pogosto prisoten na številnih kompilacijskih ploščah najboljših slovenskih solistov in komornih skupin ter tudi simfoničnih orkestrov. Njegovo nagnjenje do godalnih inštrumentov izkazuje tudi plošča iz zbirke ArsSlovenica, na kateri se solistično predstavi cel register godal, od violine do kontrabasa.
Skladatelj izkorišča vse barvne in zvokovne možnosti godal, pogosto s kratkimi, ostrimi domislicami, ki jih na drugi strani omili s toplo zvočnostjo godal. Njegov neposredni glasbeni izraz je tako močan, da kljub atonalnosti prepriča vsakega poslušalca. V njegovih delih so pogosto skrita globlja razmišljanja, kar pa iz naslovov ni vedno razvidno. Nikoli prenasičen, natančen, pogosto v zaokroženi obliki izrabi intenzivno moč glasbil in z muzikantsko predanostjo oblikuje razdelane melodične linije. To izpričujejo njegova dela za solo godala. Teh je kar deset. Mislim, da med njimi najbolj izstopa največkrat izvajana in posneta skladba za violino Something wild. Številna so dela z godali, štirje godalni kvarteti, veliko je del za violino in klavir, violo in klavir, violončelo in klavir. Nekaj je tudi nenavadnih zasedb kot so: dve violini in kontrabas, tri viole, štiri violine – med njimi tudi skladba Vzhodna vrata za šest kontrabasov. Številna so dela za solistična godala s simfoničnim ali godalnim orkestrom (Koncert za violino in simfonični orkester, Koncert za violončelo in orkester, Concertino za kontrabas in komorni orkester, Koncert za violino, violončelo in komorni orkester). Še bi lahko našteval, saj so bila njegova dela izvedena na kar osemnajstih domačih in tridesetih tujih festivalih, od Celja do Ljubljane ter od Dunaja do Londona, na Tajskem in v Koreji. Ob omenjenih delih skladateljev opus vsebuje še skladbe za godalni orkester z različnimi solističnimi inštrumenti, nekaj zborovskih skladb, vokalno-inštrumentalna dela ter simfonična dela.”
Slavnostni program sta obogatila zagrebška violinista Anđelko Krpan in Martin Krpan, ki sta izvedla skladbo nagrajenca z naslovom Bi za dve violini.”
Kozinova nagrada se podeljuje za zaokrožen skladateljski opus ali za pomembne skladateljske dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih. Nagrado lahko prejme skladatelj, ki stalno živi in deluje v slovenskem kulturnem prostoru.
Dodaj komentar