24. julij 2023
Eva Ostanek, triindvajsetletna absolventka prve stopnje kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je ena od petih študentov kompozicije, ki sodelujejo pri aktualnem programu Iniciativa za novo glasbo študentov Akademije za Glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Skladbe študentov bo nemški kolektiv Ensemble Modern predstavil jeseni na frankfurtskem knjižnem sejmu in drugih koncertih. Več o tem si lahko preberete v prejšnjih dveh prispevkih (Ensemble Modern, Ensemble – kdo? , Pogovor s študentom kompozicije Jurajem Markom Žerovnikom). Sedaj se nam bo kot druga po vrsti predstavila mlada skladateljica iz Litije.
Kakšni so bili tvoji glasbeni začetki? Kdo ti je pomagal vzkliti ljubezen do glasbe?
Šolanje sem začela v glasbeni šoli Litija-Šmartno z igranjem violine, ob koncu osnovne šole pa sem zaključila še klavir. Ljubezen do glasbe sem razvila ob podpori staršev, ki sta me vedno spodbujala v tistem, kar me je veselilo. Spodbuda, ki sem jo imela doma in v šoli je bil glavni razlog za to, da sem v tem brez strahu vztrajala.
Kdaj in kako si pričela skladati?
Z raznimi poskusi kompozicije sem začela že prej, pravi začetek skladanja pa je bil pod mentorico Ano Tori. Dvakrat sem se udeležila glasbene olimpijade, ki je potekala še v stari stavbi Akademije za glasbo na Starem trgu, pred odhodom na KGBL pa sem z njeno pomočjo in podporo glasbene šole ustvarila muzikal. Na konservatoriju so bili letni skladateljski koncerti; pri kompoziciji mi je poleg Vitja Avsca veliko pomagal tudi Peter Šavli in na Poletnem glasbenem taboru Glasbene mladine Slovenije v Murski Soboti prof. Dušan Bavdek in Nenad Firšt.
Kateri skladateljski koncepti te fascinirajo? Ali svoje delo rada povezuješ tudi z drugimi umetnostmi, morda znanostmi?
Zanima me glasba v različnih kontekstih. V osnovni in srednji šoli sem napisala glasbeno gledališko igro in številne muzikale, ki sem jih povezovala z literarnimi deli. To je ostalo z mano še do zdaj – ne samo v kontekstu glasbenega gledališča, ampak na splošno v mojem ustvarjanju. Rada imam zgodbe in ljudi, ki se znajdejo v njih ter abstraktne in absurdne situacije. Te niso nujno neposredni del vsakdanjika, ampak so njihov odraz in uspejo prikazati bivanje človeka v svetu, ki je daleč od tega, da bi bil urejen, perfekten ali prijazen. Kljub temu pa se najde nek smisel. Glasba je sama po sebi zelo abstraktna, zato mi je zelo blizu.
Kdo so tvoji vzorniki, najsibo na področju glasbe ali pa zunaj nje?
Moji vzorniki na področjih glasbe se skozi čas spreminjajo. Na začetku so bili to veliki komponisti iz preteklosti in sodobni poustvarjalci, danes pa me najbolj navdušujejo ljudje, ki jim nekaj uspe zdaj. To so bodisi sodobni skladatelji, ki jim uspe prodreti na pomembnejše odre z večjimi zasedbami, ali pa poustvarjalci, ki jim res uspe ustvariti in se poglobiti v delo nekoga drugega ter ga interpretirati na svoj način. Tako pride delo do izraza skozi dve različni perspektivi.
Glasba je nagnjena k temu, da se sčasoma spreminja: katere prelomnice se ti zdijo najbolj pomembne v zgodovini glasbe in kako vidiš svojo vlogo, torej vlogo skladateljice v sodobnem svetu?
V današnjem svetu je velik vpliv digitalizacije, povečuje se uporaba tehnologije, ne samo v elektroakustični, temveč tudi živi glasbi. Ta prelomnica se je gotovo zgodila že v času Stockhausna, zdaj pa je vse lažje in lažje dostopati do informacij. Glasba se spreminja z duhom časa in zelo sem hvaležna, da živim v času stilističnega pluralizma.
Kateri so danes, po tvojem mnenju, najboljši načini za uveljavljanje mladih skladateljev?
Najboljši način za uveljavljanje so gotovo razpisi in sodelovanje s kolegi z Akademije. Splača se izkoristiti čim več priložnosti in v času študija pridobiti čim več izkušenj.
Kako primerjaš domače in tuje razpise za nova glasbena dela? Ali so le-ti primerljivi?
Všeč mi je, da smo ustvarjalci svobodni in nam projekti, kot so ta, dovoljujejo, da se lahko udejstvujemo vsak s svojim lastnim stilom. Na žalost pa še nimam dovolj izkušenj z mednarodnimi razpisi, da bi jih lahko konkretno primerjala.
Če bi morala definirati estetiko svojega glasbenega jezika, kako bi se opredelila?
Zdi se mi, da je v današnjem času zelo težko ohraniti poslušalčevo pozornost. Navajeni smo živeti zelo hitro in isto hitro pridobivati informacije, zato mi je ohranjanje intrige v glasbi v velik izziv. Rekla bi, da se večinoma poskušam osredotočiti na to, kaj bi bilo ljudem idejno blizu in kar se dotika nas vseh ter v tem duhu ustvariti nekaj novega in aktualnega.
V katerem glasbenem žanru oziroma za kakšno zasedbo najraje ustvarjaš?
Trenutno poskušam preizkusiti čim več različnih zasedb: ta hip mi najbolj ustrezajo tiste, ko vključujejo pevski glas.
Kje dobiš navdih za skladanje?
Včasih ga dobim iz vsakdanjega življenja, iz lastnih izkušenj ali videnega, pogosteje pa iz literarnih del. Če dam za primer skladbo za Ensemble Modern, ki ima naslov Bacchus in je idejno začrtana po Evripidovih Bakhah, nikakor nisem želela uglasbiti celotne zgodbe. Idejo sem dobila iz enega samega prizora, ki sem ga lahko začutila zaradi celotnega konteksta. Dionizov ritual sem doživljala kot subtilno norost, ki lahko obstaja individualno ali kolektivno med različnimi oblikami praznovanja, čaščenja, nasilja in ideologije. Verjamem, da je prisotna v vsakem človeku in pogosto pride na površje v najbolj nepričakovanih situacijah.
Kako pri tebi poteka zakoličenje in realizacija neke ideje ter umetniški proces na splošno?
Ustvarjanje je odvisno od projekta ali razpisa – včasih dobim idejo takoj, včasih potrebujem malo več časa. Za razpis Glasbe mladih III, na primer, sem imela idejo že kar nekaj časa. Ustvarjati brez motivacije in čiste ideje pri meni traja precej dlje in tudi rezultat ni enak. Umetniški proces je za vsako delo različen, odvisno je od same inštrumentalne zasedbe, ideje in tudi roka oddaje.
Se ti pogosto zgodi, da se ti v glavi nenadoma pojavi misel, ki jo moraš brezpogojno zapisati, vendar tega ne moreš storiti? Kaj storiš v takem primeru?
Ne, načeloma imam vedno s sabo notni ali navadni zvezek, da si lahko kam zapišem.
Ali poleg skladanja igraš tudi na kakšen inštrument? Če da, kako se to odraža v tvojih skladbah?
Igram klavir, iz katerega sem poleg glasbenega stavka tudi maturirala pri Tadeju Horvatu. Pogosto ga dajem v svoje zasedbe, da sem lahko tudi jaz del samega poustvarjalnega procesa. V veliko primerih, tudi iz korepetiranja lastnega klavirskega izvlečka sem se naučila ogromno.
Kje in kdaj najbolj pogosto ustvarjaš oziroma skladaš? Je to v objemu doma ali drugje?
Skladam, kjerkoli imam računalnik in se tako počutim. Prostor, kjer se počutim najbolj udobno, pa se spreminja glede na skladbo in to, kjer v tistem času največ bivam. V vsakem primeru daleč od tega, da bi bilo vseeno. Pogosto se mi ni težko usesti za pol ure na vlak da pridem do prostora, ki mi ustreza.
Se med skladanjem pogosto znajdeš v slepi ulici? Kako se izviješ iz nje, kakšne metode uporabljaš?
Slepe ulice rešujem tako, da se poskusim umakniti od skladbe za nekaj časa in videti širšo sliko.
Kdaj skladatelj ugotovi, da je njegovo delo dovolj dobro za predstavitev javnosti? Je lovljenje zadnjega roka edina spodbuda ali obstajajo tudi druge?
Vsako delo zahteva svoj čas in potrpljenje, a vsak skladatelj ima svojo lastno presojo in kriterije za svoje delo. Lovljenje roka je gotovo pomemben del zunanje motivacije že zaradi same razporeditve časa, veliko vlogo pa imajo tudi zunanji kritiki, predvsem profesorji in kolegi.
Katere pomembne izkušnje si pridobila skozi svojo skladateljsko kariero? Kaj bi svetovala svojemu mlajšemu sebi?
Najpomembnejša izkušnja zame je sodelovanje z drugimi. Kako vzpostaviti kontakt in ustvariti skladbo za določene ustvarjalce ter kako pomembna je zunanja kritika inštrumentalistov, pevcev, dirigentov in profesorjev. Sebi bi svetovala, naj me bo predvsem manj strah delati napake, saj mislim, da ta misel zame velja tudi zdaj.
O čem premišljuješ tik pred krstno izvedbo svojih del? Kakšni občutki te oblivajo?
Krstnih izvedb se najbolj veselim, ko sem sama del izvedbe. Takrat vem, kako je proces potekal, kje bi lahko naredila stvari drugače in kako (ne)udoben je bil ta proces za izvajalce.
Kakšne odzive si doživljala doslej ob izvedbi svojih skladb ter kako si se ob njih počutila?
Različne skladbe na različnih odrih vedno dobijo tudi različne odzive. Pozitivnih se vedno izjemno razveselim in tudi občutek pri teh je najboljši. Kljub temu so negativne kritike tiste, ki mi omogočijo, da drugič naredim kaj boljše in da kot umetnica rastem.
Ali ti je pri izvedbi tvojih skladb pomembna komunikacija z glasbeniki?
Komunikacija z njimi mi je vedno pomembna in mi manjka, ko je ni.
Kaj pa komunikacija z občinstvom? Si ga želiš nagovoriti ali je v tvoji skladbi prvenstvo dodeljeno nekemu lastnemu oziroma neodvisnemu glasbenemu izrazu?
Pišem za občinstvo.
Si s svojimi skladbami že kdaj sodelovala na kakem projektu, natečaju ali tekmovanju? Je tovrstna izkušnja zate prva?
Sodelovala sem v raznih razpisih in projektih, med drugimi za Glasbeno mladino, na projektih Mini-opere na Akademiji za glasbo ter Glasba mladih in na tekmovanju Spevslam. Sodelovala sem s Komornim godalnim orkestrom Slovenije, s triom Trn in duom Fortimile, pomagala pa sem tudi pri oblikovanju zvoka pri produkciji na AGRFT in kot skladateljica v Šentjakobskem gledališču. V kratkem se veselim še sodelovanja z Inštitutom Abeceda.
Povej nam kaj o medsebojni dinamiki med vami, skladatelji. Se skladatelji med seboj spodbujate in si morda svetujete? Se ob nastajanju vaših skladb da začutiti tudi kaj tekmovalnosti?
Skladatelji se med seboj dobro razumemo, vsak ve, da tako nastanek del kot njihova izvedba ne pade z neba, zato se načeloma vedno veselimo, ko nekomu nekaj uspe.
Kako si predstavljaš sodelovanje z Ensemble Modern in vaje same? Kako tesno želiš sodelovati z Ensemble Modern, ko bodo vadili tvojo skladbo?
Zelo se veselim sodelovanja z Ensemble Modern. So izjemen ansambel in zelo sem hvaležna za priložnost. Veselim se, da bom lahko na vajah aktivno sodelovala in dobila mnenje ter povratno informacijo glede svojega dela. Upam, da bo komunikacija odprta in uspešna.
Pričakuješ, da bodo odzivi tvoje bodoče skladbe primerljivi s tistimi, ki si jih bila deležna pri svojih prejšnjih skladbah?
Nikoli še nisem vnaprej predvidevala odziva na mojo skladbo, vsaj od vaj naprej ne. Do trenutka, ko se poustvarjanje začne, je delo samo v moji predstavi. Pogosto med komponiranjem razmišljam o odzivu, a je to le en, moj pogled, ki je kasneje ob uprizoritvi le del mnogih drugih.
Kako vidiš svojo ustvarjalno pot v prihodnosti in kakšna so tvoja pričakovanja oziroma ambicije?
V prihodnosti imam namen še sodelovati s čim več različnimi ustvarjalci in si nabrati čim več raznovrstnih izkušenj do konca študija. Želim si, da bi lahko v prihodnosti postala še večji del glasbene kulture doma in v tujini, predvsem pa pričakujem, da bom v naslednjih letih še napredovala z novimi izkušnjami, ki me še čakajo.
Vprašalnik pripravila
Til Dečko in Jure Juvan
