Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je aprila letos organiziral mednarodni muzikološki simpozij, katerega osrednja tema je bilo delo Michaela Praetoriusa, Syntagma Musicum. Zadnji trije deli nadvse pomembne enciklopedije znanja, ki jo je Praetorius kot pomemben glasbeni teoretik in praktik takrat posedoval, so v tisku namreč izšli leta 1619, in 400 let od tega po besedah predstojnice inštituta, dr. Metode Kokole, so še vedno pomemben vir informacij za vse, ki se ukvarjajo s t. i. starejšo glasbo. Prispevki simpozija so izhajali z različnih muzikoloških področij, od glasbene teorije, organologije, ikonografije, glasbene terminologije do izvajalske prakse, vsi pa so za izhodišče jemali Praetoriusovo zbirko. Prvi dan simpozija, ki je potekal v prostorih Muzikološkega inštituta na Novem trgu v Ljubljani, so svoje prispevke predstavili Jeffery Kite-Powell (o Praetoriusovih raznovrstnih mnenjih glede izvedbe), Walter Kurt Kreyszig (o tradiciji cori spezzati v Praetoriusovi zbirki), Dalibor Miklavčič (o Praetoriusovih opisih uglasitev), Domen Marinčič (o agogiki v Praetoriusovem času), Marina Toffetti (o italijanski terminologiji v Praetoriusovi zbirki), Nejc Sukljan (primerjava sistema modusov pri Zarlinu in Praetoriusu), Matthew Zeller (o rekonstrukciji izgubljenih glasbil na podlagi Praetoriusovih opisov), Wouter Verschuren (o dveh specifičnih glasbilih iz družine dulcijanov v zbirki), Samantha Owens (o upodobitvah glasbenikov, glasbil in glasbilarstva v Stammbücher Paula Jenischa in Johanna Michaela Weckherlina).
Aleksandra Gartnar
Dodaj komentar