17. januar 2023
Trio à chanter sestavljajo uspešni mladi glasbeniki, vsi prejemniki številnih nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih, ki skupaj študirajo na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Violinistka Zala Frangež je na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor delovala pod mentorstvom prof. Zorice Todorovič ter na Univerzi za glasbo v Gradcu obiskovala predakademsko pripravnico pri prof. Idi Bieler. Violončelist Ariel Vei Atanasovski je lani uspešno opravil šolanje na zasebni Univerzi za glasbo Gustav Mahler v Celovcu pri prof. Igorju Mitroviću in na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor pri prof. Nikolaju Sajku. Pianistka Klara Lužnik se je na mariborskem Konservatoriju izobraževala v razredu profesorice Planinke Atić.
V četrtek, 19. januarja, bo trio gostoval v Slovenski filharmoniji (ob 19.30, vstop je prost), v soboto, 28. januarja, pa še v dvorani Glasbene šole Radovljica (ob 19.00).
Poznate se že iz časov mariborskega konservatorija, a se je vaša skupna ustvarjalna pot začela šele ob začetku študija v Gradcu …
Ariel Vei Atanasovski: Spoznali smo se res na konservatoriju in že takrat smo vzpostavili prijateljskse vezi, ampak igrali nismo skupaj, čeprav smo si želeli. Klara in Zala sta potem začeli s študijem v Gradcu, jaz pa sem prišel leto dni pozneje in takoj smo vedeli, da bomo igrali skupaj. Že po mojem prvem semestru in našem polletnem skupnem preigravanju v triu nam je uspelo priti v razred enega najbolj priznanih profesorjev, Chie Chou. Zdaj smo pri njemu že skoraj eno leto. Zala sicer študira violino v razredu prof. Anke Schittenhelm, jaz študiram pri violončelistu prof. Johannesu Krebsu, Klara pa v razredu profesorice pianistke Zuzane Niederdorfer.
Kakšen semester oziroma začetek sezone je za vami, čemu ste posvečali največ umetniške pozornosti?
S triom smo imeli že pred začetkom šolskega leta pestro poletje, udeležili smo se mojstrskega tečaja v Čedadu pri priznanem profesorju Danielu Rowlandu in kar intenzivno vstopili v novo sezono oz. šolsko leto z nastopi v Slovenj Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Celju in seveda tudi v avstrijskem Gradcu. Oktobra smo se udeležili tudi tekmovanja Luigi Nono v Italiji. Novembra smo imeli v sklopu GM odra v že en koncert v Celju, decembra pa smo se bolj posvečali študiju in nekaterim drugim projektom. Jaz sem se podal v bolj jazz etno vode, z očetom sva imela koncert v Cankarjevem domu, Zala se je vmes udeležila avdicije za mladinski orkester Gustav Mahler, Klara pa se je tudi z Ino Krajnc že pričela pripravljati na tekmovanje v kategoriji klavirskega dua na TEMSIG-u. Ta je tudi naslednji večji cilj našega tria in vse moči so uperjene tja, v sredino marca. V naslednjih dneh pa se veselimo koncertov pri Glasbeni mladini Slovenije, tako bomo del tekmovalnega programa lahko tudi preigrali pred občinstvom.
Prva priložnost za to bosta že dva koncerta v okviru GM odra, v Ljubljani in v Radovljici? Kakšen program ste izbrali?
Nekoliko smo ga prilagodili tudi za potrebe marčevskega tekmovanja. Zasnovali smo ga kontrastno, začeli bomo z obdobjem klasicizma, in sicer z Mozarotvim sedmim triom, oz. Klavirskim triom v C-duru, KV 548, katerega vzdevek je Eroika. Nadaljevali bomo s skladbo Neizbežnost skladatelja Petra Kopača. Ko sem se pred leti z neko drugo komorno skupino pripravljali na tekmovanje, je bila ta skladba ena od možnosti. Takrat se je sicer nismo odločili izvajati, a mi je ostala v spominu. Po nekaj letih sem jo predlagal Zali in Klari in obe sta bili za. V veliko čast nam je bilo, da nas je na naš novembrski koncert v Celju prišel obiskat tudi skladatelj in smo z njim uspeli spregovoriti nekaj stavkov. Žal z njim sicer še nismo sodelovali ali se podrobneje ukvarjali s skladbo, upamo, da bo prišla tudi ta priložnost.
Po odmoru pa nas na koncertih v Ljubljani in Radovljici čaka še skladba, s katero smo nekako že od začetka delovanja našega tria tesno povezani. Velikokrat smo ga že preigrali ob različnih priložnostih, to je bila naša prva skupna skladba, in sicer Brahmsov Klavirski trio št. 1 v H-duru, op. 8. Obstajata dve verziji te skladbi, prvo je napisal v zelo mladih letih, potem pa v zreljših letih nekoliko dodelal. Mi bomo izvajali to drugo verzijo.
Dodaj komentar